Dokumentarni film režiserja Radovana Čoka o tem tržaškem umetniku, naslovljen Milko Bambič: In Statu Nascendi (Milko Bambič: V stanju rojevanja), bo premierno prikazan drevi v gledališču Miela v Trstu. Premierni projekciji bo sledilo srečanje z ustvarjalci filma. Predpremiera filma je bila dan prej v goriški Hiši filma.

Nekdaj ključna figura tržaške umetniške scene
Dokumentarec s prav posebnimi potegi rahlih črt razkriva življenje in delo slovenskega mnogostranskega umetnika Milka Bambiča, ki je bil v svojem času ključna figura tržaške umetniške scene. Film s teksturami zgodovinskega časa in prostora obarva igrivo in neodvisno osebnost kontroverznega ustvarjalca, ki je do danes ostal na obrobju – razmeroma neznan na osrednjeslovenski umetniški sceni, na Tržaškem pa njen vidni protagonist.

Dokumentarec obuja igrivo in neodvisno osebnost Bambiča, ki je ustvarjal že v časih, ko določenih umetniških poklicev še ni bilo, so o filmu zapisali pri goriškem Kinoateljeju in tržaškem Slovenskem klubu. Na srečanju z ustvarjalci filma po premierni projekciji bodo prisotni režiser Čok, direktor fotografije Predrag Bambić in producentka ter soscenaristka Slađana Vide iz produkcijske hiše Solsticij, ki je bil producent filma skupaj s Kinoateljejem in srbsko produkcijsko hišo Montage.

"Začenši s fauvizmom (iz francoske besede divji) prek futurizma in fašizma do drugih 'izmov' je 20. stoletje brutalen prostor, v katerem Milko Bambič ostaja izmuzljiv protagonist. Bambiča si z lahkoto predstavljam kot enega od likov Vladimirja Bartola. Sedeč na Al-Arafu, z eno nogo na eni strani in z drugo na drugi strani zidu spoznanja, igra na violino, medtem ko piha močan veter," pa je povedal režiser.

Tudi avtor Radenskinih treh srčkov
Milko Bambič je bil slikar, ilustrator, poliglot, polihistor, izumitelj, likovni kritik, pisatelj, pionir slovenskega stripa in karikature, ki se je vrtel med Trstom, Idrijo, Ljubljano, Zagrebom in Beogradom. Med številnimi dosežki je med drugim leta 1931 oblikoval likovno opremo za mineralno vodo Radenska.

Leta 1927 je v mesečniku Naš glas objavil protifašistično satirično slikanico Bu-ci-bu, ki je napovedala propad Benita Mussolinija. Bu-ci-bu velja za prvi slovenski strip, objavljen je bil v otroški rubriki mesečnika Naš glas v Trstu. Gre za zgodbo o arogantnem in tiranskem črnem kralju, ki s svojo lažno modrostjo svoje ljudstvo vodi v propad in nato naredi samomor. Objava je sprožila mnoge polemike, saj so jo razumeli kot parodijo Mussolinija. Italijanska fašistična oblast je posledično prepovedala Bambičeva dela, on pa je iz Trsta pobegnil v Jugoslavijo, da bi se izognil aretaciji. Kljub temu je nato leta 1991 umrl v rodnem Trstu.