Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona
Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona

Založba kakovostnih programov (ZKP) in MMC sta zagnala platformo videa na zahtevo, ki omogoča digitalno izposojo filmov. Poudarek je na slovenskem filmu, tako klasikah kot novejših naslovih, ki bodo za izposojo na razpolago na portalu RTV365. Za lažje brskanje so filmi razporejeni v kategorije po žanrih, poseben zavihek pa so dobili tudi festivalski nagrajenci. Multimedijski center je omogočil nalaganje videovsebin.

Epidemija osvetlila nujnost selitve na splet
Filmoteka bo tako prispevala k zapolnitvi ogromne praznine v slovenskem prostoru. Delno so do realizacije pripomogle tudi okoliščine zadnjega leta, pojasni vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija Mojca Menart. "Tehnično platformo smo imeli pripravljeno že lani, uspešno je bila testirana za lanski Festival slovenskega filma, ki je bil zaradi epidemičnih razmer prisiljen potekati v hibridni obliki – deloma v živo, precejšen del pa kot filmi na zahtevo.“

Upam, da bo tudi naša knjižnica povod, da se za področje digitalizacije nameni več sredstev, saj se javnost in odločevalci morda premalo zavedajo, da imamo brez ustrezne digitalizacije in restavriranja dobesedno boleče škrbine nedostopnosti pomembnih filmskih opusov.

Mojca Menart

Lani so stekli tudi prvi pogovori med Mojco Menart in direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar o tem, da je RTV Slovenija zagotovo najbolj naraven zaveznik in partner slovenskega filma in bo taka platforma najbolj smiselna prav pod okriljem nacionalne televizije. "Očitno pa je moral dozoreti čas, tudi epidemija je naredila svoje, da so se vsi ključni akterji in tudi gledalci ob zaprtih kinematografih in razcvetu tujih platform zavedli, kako smiselno je to pripraviti tudi pri nas. Spomladi je bil za digitalno distribucijo odprt razpis ministrstva za kulturo in uspešnost na tem razpisu je tudi finančno pripomogla k zagonu Filmoteke."

Vesna je bila prva prava slovenska komedija; posnel jo je Čeh František Čap s kopico takrat nepoklicnih igralcev. Po glavni junakinji so ime dobile tudi najpomembnejše slovenske filmske nagrade vesna. Foto: Arhiv SFC
Vesna je bila prva prava slovenska komedija; posnel jo je Čeh František Čap s kopico takrat nepoklicnih igralcev. Po glavni junakinji so ime dobile tudi najpomembnejše slovenske filmske nagrade vesna. Foto: Arhiv SFC

Urednik Filmoteke je filmski strokovnjak Urban Tarman, ki skrbi za rastoči katalog ponudbe: "V prvi fazi dodajamo vse filme, za katere že imamo sklenjene pogodbe s producenti; teh je že več kot 50. Prizadevali si bomo, da bo v Filmoteki dostopnih čim več del vseh dolžin in zvrsti skupaj z mednarodnimi koprodukcijami s slovensko udeležbo, uspešnicami in festivalskimi nagrajenci, skladno s časovnimi okni, kot jih bodo določili producenti. V Filmoteki sta že dostopni uspešnici Gremo mi po svoje in Petelinji zajtrk, pa tudi nagrajenci uglednih mednarodnih festivalov, kot sta prvenec Jana Cvitkoviča Kruh in mleko in Nočno življenje Damjana Kozoleta.“

Za lažjo izbiro: tedenski izbor
Za vse, ki bi radi osvežili svoje poznavanje zgodovine slovenskega filma, se Filmoteka ozira tudi v preteklost. "V filmoteki je film Na svoji zemlji Franceta Štiglica iz leta 1948 in številne druge klasike, morda manj znane, a zato še bolj zanimive, kot je Poslednja postaja Jožeta Babiča,“ je poudaril Tarman. Kot urednik skrbi tudi za dvojezično predstavitev filmov in tedenski izbor izpostavljenih naslovov na prenovljenem portalu RTV365. Izpostavljene filme bodo napovedovali tudi na Radiu Slovenija v oddaji Gremo v kino ob petkih na Arsu in v soboto na Prvem.

Komedija To so gadi režiserja Jožeta Bevca se je slabih 15 let ponašala z rekordom, da si jo je samo v ljubljanskih kinih ogledalo okoli 112.000 gledalcev, po Sloveniji pa okoli 280.000 gledalcev. Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici v kakovosti, kot so ga videli gledalci na premieri 23. decembra 1977 v ljubljanskem kinu Union. Foto: Arhiv SFC
Komedija To so gadi režiserja Jožeta Bevca se je slabih 15 let ponašala z rekordom, da si jo je samo v ljubljanskih kinih ogledalo okoli 112.000 gledalcev, po Sloveniji pa okoli 280.000 gledalcev. Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici v kakovosti, kot so ga videli gledalci na premieri 23. decembra 1977 v ljubljanskem kinu Union. Foto: Arhiv SFC
V ZKP-ju imajo dolgoletne izkušnje z distribucijo tako vsebin na nosilcih zvoka in slike, vrsto let so izdajali filme na DVD-jih ter pred leti vzpostavili digitalno distribucijo glasbe, ki so se ji lani pridružile tudi zvočne knjige. Zdaj ponujajo tudi digitalen dostop do slovenskih filmov. Foto: Filmoteka/zajem zaslona
V ZKP-ju imajo dolgoletne izkušnje z distribucijo tako vsebin na nosilcih zvoka in slike, vrsto let so izdajali filme na DVD-jih ter pred leti vzpostavili digitalno distribucijo glasbe, ki so se ji lani pridružile tudi zvočne knjige. Zdaj ponujajo tudi digitalen dostop do slovenskih filmov. Foto: Filmoteka/zajem zaslona

Kakšne so cene?
Knjižnica ne deluje po sistemu naročnine, pač pa se je treba odločiti za možnost najema filmov po posameznih naslovih. Pri tem obstajata dve možnosti: najem filma za 14 dni vas bo stal 2,90 evra, najem za celo leto pa 5,90 evra. Za možnost celoletne najemnine so se odločili, kot je v oddaji Gremo v kino pojasnila Mojca Menart, ker je v načrtu objava sinhroniziranih animiranih serij, otroci pa, "ko nekaj zagrabijo, hočejo točno tisto stvar gledati spet in spet". "Zato se nam je zdelo, da je letni dostop za posamezne filme smiseln."

Časi piratstva se poslavljajo
Pa smo se Slovenci končno navadili na plačevanje filmov na spletu? "Naša Filmoteka želi biti tudi prispevek k spreminjanju slovenske kulture, ki ji je piratizacija kulturnih vsebin, zlasti glasbe in filmov, žal še vedno zelo domača," se zaveda Mojca Menart. "Upam, da je zadnje pandemično leto in razmah dostopnosti tujih plačljivih platform tudi prispevalo k spremembi uporabniških navad. Ali smo Slovenci pripravljeni plačati ceno ene dobre kave ali ene pijače za 14-dnevni dostop do enega slovenskega filma, bomo pa videli in na vprašanje odgovorili čez nekaj mesecev. Želim si, da bi bil odgovor: DA.“

Bojan Mastilović: "Stari hiti se vračajo. In ljudje jih imajo radi."

Filmom iz časov pred digitalnimi kamerami grozi propad
Knjižnica ponuja tako filme, ki so bili v zadnjih letih digitalno restavrirani, kot tudi take, ki so zaenkrat samo digitalizirani, na restavracijo pa še čakajo. Ob tem se je treba zavedati, da je velik del slovenske filmske dediščine še vedno "ujet na filmskih trakovih", kot se je izrazil Tarman. "Po podatkih Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS, ki jih je posredovala podsekretarka in vodja sektorja mag. Tatjana Rezec Stibilj, je bilo od skupno 121 slovenskih celovečernih filmov v produkciji Triglav in Viba filma do leta 1990 digitaliziranih 28 filmskih naslovov. Večina teh je v Filmoteki že dostopnih. Želimo si, da bi RTV Slovenija s Filmoteko v sodelovanju s preostalimi akterji na področju slovenske filmske dediščine (to so Slovenski filmski arhiv, Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Ministrstvo za kulturo, neodvisni producenti in restavratorski mojstri) prispevali k večji dostopnosti tako starejših kinotečnih naslovov kot tudi novejših slovenskih filmov, ki so nastali v poosamosvojitvenem obdobju vse do uveljavitve digitalne kamere. To je v slovenski film prvi v celoti vpeljal Poker Vincija Voguea Anžlovarja leta 2001.“

Svetovno premiero je Petelinji zajtrk Marka Naberšnika doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). Foto: Televizija Slovenija
Svetovno premiero je Petelinji zajtrk Marka Naberšnika doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). Foto: Televizija Slovenija

Starejši domači filmi so za širšo javnost še vedno manj dostopni ali celo nedostopni, seveda v kakovosti, kot so je sodobni gledalci navajeni in jo tudi pričakujejo. "Ob tem starejše slovenske filme načenja še zob časa, počasno, a vztrajno propadanje filmskih trakov. Potrebujemo pa hiter korak naprej ali še bolje – skok. Za optimalno gledalsko izkušnjo moramo k digitalizaciji trakov dodati še restavracijo: to je zahteven, drag in počasen proces čim bolj zveste obnove izvirnih zapisov na filmskih in zvočnih trakovih. Restavratorji obdelujejo sličico za sličico, da bi se čim bolj približali vizualni in zvočni podobi, kot so si jo zamislili filmski ustvarjalci,“ je še pojasnil urednik.

Kaj je sploh potrebno, da film pride na splet?
Pravice za dajanje posameznih filmov v najem je treba urediti z vsakim producentom posebej, v primeru filmov, starejših od leta 1994, pa s Slovenskim filmskim centrom kot upravljavcem filmskih pravic. "Kar nekaj mesecev smo se z že tremi partnerji, s pomočjo katerih smo lahko tudi kandidirali na razpisu, dogovarjali o cenovni politiki Filmoteke, obdobjih najema, pogodbenih pogojih. Praviloma torej v dialog vstopata dva partnerja – ZKP kot lastnik, upravljavec portala, in imetnik pravic za digitalno distribucijo. Največkrat je to producent filma, lahko pa bi bil tudi distributer ali filmski festival,“ pove Mojca Menart. Ker so pravice digitalne distribucije običajno neizključne (pridobijo jih lahko različni portali), po njenih besedah tudi s pridobivanjem slovenskih manjšinskih koprodukcij ne bi smelo biti težav. "Lahko bodo morda pri kakšnem filmu le geoomejitve.“ Že zdaj boste v katalogu našli bisere, ki so dosegli mednarodni uspeh, kot so Mlada noč Olma Omerzuja, Karavla Rajka Grlića in Ženska, ki si je otrla solze Teone Strugar Mitevske.

Projekt Filmoteka na FSF-ju