V novembru goriški zavod Kinoatelje pripravlja predstavitev dveh filmov o slovenski narodni manjšini na avstrijskem Koroškem, ki ju bodo premierno predvajali v Italiji na različnih dogodkih v Gorici in v Trstu. Kot so sporočili iz Kinoateljeja, se režiserki Milena Olip in Andrina Mračnikar v svojih filmih Sine Legibus – po poteh 1976 in Izginjanje podajata v raziskovanje zgodovine slovenske narodne skupnosti in odpirata priložnost za razmislek o kulturni identiteti v manjšinskih skupnostih.

Epska družinska in zgodovinska zgodba o dogodkih na Koroškem
Film Sine Legibus – po poteh 1976 vodi skozi spomine 105-letne Mice Olip, ki popelje v dvojezično južno avstrijsko Koroško leta 1976. Prinaša edinstven vpogled v obdobje, ko se je slovenska narodna skupnost odločila za bojkot preštevanja na avstrijskem Koroškem, ki naj bi bilo podlaga za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. V majhni gorski vasici Sele se štirje fantje odločijo za akcijo posebne vrste: ugrabitev volilne skrinje in sežig glasovnic.

"Projekcija filma v Gorici tako ne bo le filmski dogodek, temveč tudi priložnost za razmislek o kulturni identiteti v manjšinskih skupnostih. Spraševali se bomo, kako so se dogodki leta 1976 odražali na slovenski narodni skupnosti na Koroškem ter kako so te izkušnje sooblikovale zgodovino," so zapisali pri Kinoateljeju. Film je bil na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru leta 2018 nagrajen kot najboljši film. Žirija je zapisala: "Milena Olip družinsko in družbeno zgodbo o uporu človeka in manjšinskega ljudstva za obstoj predstavi z navdihnjenim in dobro uglašenim tkanjem sicer klasičnih pripovednih postopkov spominskih pripovedi, arhivskih utrinkov in rekonstrukcije zgodovinskega dogodka," in dodala, da se režiserka pripovedi loteva "s srcem in poezijo, ki sta velikokrat spregledani temelj pristnih uporov. S tistim nežnim slovenskim srcem, ki se znova zdi, da se je najbolj ohranilo zunaj Slovenije."

Sorodna novica Andrina Mračnikar: V Hodišah je govorjenje slovenščine zagotovo ostalo dejanje upora.

Filmsko izginjanje slovenščine iz avstrijske Koroške
V okviru iste pobude bo v Trstu italijansko premiero doživel film Izginjanje Andrine Mračnikar. Celovečerni dokumentarec popelje skozi obdobje zadnjih stotih let, od koroškega plebiscita do današnjih dni, in razkriva zgodovino, ki je bila dolgo spregledana v avstrijskem avdiovizualnem spominu.

Mračnikar posebno pozornost namenja Hodišam, svojemu domačemu kraju, kjer se je dramatično spremenil jezikovni in kulturni pejsaž. Pred sto leti je več kot 95 odstotkov prebivalcev Hodiš govorilo slovensko, danes pa skorajda nihče ne govori ali razume tega jezika. "Občinski listi in uradi so pri nas samo v nemščini, prideš po potni list in vse urejaš v nemščini, slovenščina je izrinjena z vseh področij, je stigmatizirana. 'Če boste doma pridno govorili slovensko in če bodo otroci peli slovenske pesmi ...'. To ni dovolj," je v intervjuju za MMC poudarila Mračnikar. Prepričana je, da nas vse zadevajo ta vprašanja: "Kaj je materinščina? Kaj je povezano z jezikom?"

Projekciji bo prav tako sledil pogovor režiserko, ki je za film dobila nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo, nagrado občinstva na filmskem festivalu Diagonale v Celovcu in vesno za posebne dosežke na 25. Festivalu slovenskega filma.

Dan pred tem, v soboto, 25. novembra, bo v Krajinskem in pripovednem muzeju v Špetru še pogovor o pomenu šolstva za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Poleg Andrine Mračnikar bodo na njem sodelovali pedagoška in kulturna delavka Živa Gruden, jezikoslovka Andreja Kalc s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu ter novinar Primorskega dnevnika Marko Marinčič. Pogovoru bo sledila še ena projekcija filma Izginjanje, prisotna pa bo tudi državna sekretarka na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, so še sporočili iz Kinoateljeja.