Na današnji premieri digitalno restavriranega filma bosta prisotna tudi glavna igralca, Janez Hočevar - Rifle in Branko Šturbej, pa tudi drugi ustvarjalci filma, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.

Proces digitalne obnove filma je vodila Slovenska kinoteka. "K digitizaciji in digitalnemu restavriranju filma smo pristopili leta 2022 v okviru nacionalnega programa digitizacije in digitalnega restavriranja najbolj ogrožene slovenske filmske dediščine," je pojasnil Ivan Nedoh iz Slovenske kinoteke.

Kako se kar najbolj približati prvotni obliki filma
"Pri filmu Kavarna Astoria je bila za referenčno izbrana ista kopija, kot jo je izbral Jože Pogačnik leta 2012, za proces digitizacije in digitalnega restavriranja pa je bil izbran laboratorij L'Immagine Ritrovata v Bologni. Negativ slike je bil izjemno dobro ohranjen, tako da je digitizirano gradivo v procesu restavriranja omogočalo zelo čisto sliko.

Referenčno kopijo so v Bologni telekinirali, zato smo imeli v procesu korekcije barv stalno možnost primerjave in usklajevanja med barvami restavrirane inačice filma, ki naj bi dosegla čim večji približek referenčni kopiji. In ga tudi je," je dodal.

V procesu so sodelovali tudi svetovalec za sliko Radovan Čok, svetovalec za zvok Julij Zornik in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

"Zelo sem vesel in ponosen, da je film Astoria restavriran in se vrača med občinstvo. Gotovo je to izjemna gesta in poklon obema velikanoma, Žarku Petanu in Jožetu Pogačniku. Celotna filmska ekipa je bila izjemna. Najbolj mi je ostala v spominu in v srcu zadnja scena z Janezom Hočevarjem - Rifletom, ki je bil pretresljiv v svoji samoti," je ob tem povedal Branko Šturbej.

Mariborsko meščanstvo v vihri druge svetovne vojne
Scenarij za film je napisal Žarko Petan po besedilu Ervina Fritza. Maribor neposredno pred drugo svetovno vojno in po osvoboditvi sta časovna mejnika filma. Zgodba z rahlo melanholijo in blago ironijo pripoveduje o meščanski družini, o kavarnarju, njegovi ženi ter njunem sinu. Skozi njihove individualne usode spoznamo širše družbeno in zgodovinsko ozadje polpreteklega časa. Predvsem socialno in nacionalno diferenciacijo predvojnega Maribora, razdeljenega na premožne in siromašne ljudi, na zavedne Slovence in zagrizene nemčurje.
V filmu igrajo še Vlado Novak, Anton Petje, Nataša Ralijan, Aleš Valič, Roman Končar, Ivo Ban, Brane Grubar, Andrej Kurent, Borut Veselko, Demeter Bitenc, Ludvik Bagari, Darja Reichman, Dario Varga in Judita Zidar.

Film so ustvarjali še direktor fotografije Janez Verovšek, scenograf France Kveder, kostumografinja Milena Kumar, oblikovalka maske Hilda Jurečič, montažer Stanko Kostanjevec in oblikovalka zvoka Hanna Preuss Slak. Avtor glasbe je bil Bojan Adamič.

Uspeh v Pulju in na Tednu domačega filma
Na puljskem filmskem festivalu sta Pogačnik in Hočevar prejela zlati areni, prvi za režijo in drugi za glavno moško vlogo. Hočevar je za vlogo očeta prejel tudi Stopovo nagrado za igralca leta, nagrado za igralko leta pa Lidija Kozlovič za vlogo mame. Film je na Tednu domačega filma prejel tudi priznanje za montažo, še pojasnjujejo v Slovenskem filmskem centru.

Premiero digitalno restavriranega filma pripravljata Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS in v partnerstvu z Lutkovnim gledališčem Maribor, Kulturno četrtjo Minoriti in Letnim kinom Minoriti.