Večini projekcij bo sledil pogovor z režiserjem ali režiserko.

Vzornik Nejca Gazvode na redni spored slovenskih kinematografov prihaja 30. novembra, že ta teden pa ga bodo lahko ujeli gledalci v Berlinu. Foto: Fivia
Vzornik Nejca Gazvode na redni spored slovenskih kinematografov prihaja 30. novembra, že ta teden pa ga bodo lahko ujeli gledalci v Berlinu. Foto: Fivia

"Univerzalne teme z regionalnim pridihom"
Projekt za kino Arsenal sta zasnovala Slovenski filmski center (SFC) in Slovenski kulturni center v Berlinu. Kurator programa Bernd Buder, ki slovenski film spremlja že skoraj 30 let, je zapisal: "Osamosvojitev Slovenije je na novo osmislila slovenski film. Ta program, ki obsega dve klasiki in šest novejših celovečercev, osvetljuje deželo, katere kinematografija združuje univerzalne teme z regionalnim pridihom in jih predstavlja iz nenavadnih zornih kotov – kinematografska potovanja med preteklostjo in sedanjostjo, vzhodom in zahodom, socialno dramo, razpeto med epom, komorno dramo in subtilno ironijo."

Otvoritveni film bo digitalno restavrirani film Dolina miru režiserja Franceta Štiglica, slovenska klasika iz leta 1956, ki po projekciji v programu Cannes Classics leta 2016 s svojim sporočilom o hrepenenju po miru doživlja svoje drugo življenje. Film je tudi prelomnica v evropski kinematografiji, saj je glavni igralec John Kitzmiller za svoj nastop v Dolini miru leta 1957 kot prvi temnopolti Američan prejel nagrado za najboljšega igralca na festivalu v Cannesu. Pred projekcijo bo film predstavil profesor za kulturne in filmske študije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Peter Stanković. Filmu bo sledil še pogovor s Stankovićem in Nerino T. Kocjančič iz SFC-ja, ki ga bo moderirala vodja Skice Berlin Saša Šavel Burkart.

Slovenija je na mednarodni kulturni sceni znana predvsem po filozofu Slavoju Žižku, avantgardnem gibanju NSK in konceptualnem bendu Laibach, so v spremnem besedilu k retrospektivi izpostavili v Arsenalu, in v isti sapi opozorili na slovensko filmsko produkcijo, ki ji je že zaradi naše geografske lege in zgodovine
Slovenija je na mednarodni kulturni sceni znana predvsem po filozofu Slavoju Žižku, avantgardnem gibanju NSK in konceptualnem bendu Laibach, so v spremnem besedilu k retrospektivi izpostavili v Arsenalu, in v isti sapi opozorili na slovensko filmsko produkcijo, ki ji je že zaradi naše geografske lege in zgodovine "usojena raznolikost". Foto: SFC

V četrtek bo na sporedu film Rezervni deli režiserja Damjana Kozoleta, ki se je leta 2003 uvrstil v glavni tekmovalni program Berlinala in napovedal migrantsko krizo. Angleški Guardian ga je ocenil s petimi zvezdicami, Sight and Sound pa ga je leta 2008 uvrstil med deset najpomembnejših filmov nove Evrope. Projekciji bo sledil pogovor z režiserjem. Tudi režiserka Sonja Prosenc bo pospremila svoj prvenec Drevo iz leta 2014, ki je svojo pot začel na festivalu v Karlovih Varih in je nelinearna pripoved o trenju med tradicijo in željo po svobodi, so zapisali v SFC-ju.

Dan pozneje bodo pripravili večer novejših slovenskih kandidatov za nominacijo za mednarodnega oskarja. Naprej bo na sporedu film Jezdeca režiserja Dominika Menceja, letošnji kandidat za omenjeno nominacijo, ki mu bo sledil pogovor z režiserjem. Sledila bo projekcija lanskega kandidata Orkester režiserja Matevža Luzarja.

Darko Štante prav teh dneh v Ljubljani snema svoj novi celovečerec, Izgubljeni sin, uspešnica Posledice pa gostuje v Berlinu. Foto: SFC/Rok Kajzer Nagode
Darko Štante prav teh dneh v Ljubljani snema svoj novi celovečerec, Izgubljeni sin, uspešnica Posledice pa gostuje v Berlinu. Foto: SFC/Rok Kajzer Nagode

V soboto bodo predvajali film Rudar (2017) režiserke Hanne Slak, ki živi v Berlinu. Film opominja, da so množični poboji vselej del zgodovine, kadar se za prevlado borijo totalitarne ideje. Sledil bo film Posledice (2017), prvenec Darka Štanteta.

Predstavitev slovenskih filmov v Arsenalu bo v nedeljo sklenila nemška premiera filma Vzornik režiserja Nejca Gazvode, ki je na letošnjem festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljšo stransko vlogo in vesno za najboljšo kostumografijo. Film govori o tem, da mladost ni lahka, zlasti v času pandemije. Po filmu bo sledil pogovor z Gazvodo.