John Williams je večinoma znan po svojih veličastnih partiturah v neoromantičnem slogu, ki ga primerjajo s slogom Richarda Wagnerja, kar je v nasprotju z večino današnjih skladateljev zunaj Hollywooda. Foto: AP
John Williams je večinoma znan po svojih veličastnih partiturah v neoromantičnem slogu, ki ga primerjajo s slogom Richarda Wagnerja, kar je v nasprotju z večino današnjih skladateljev zunaj Hollywooda. Foto: AP

"Trenutno se ukvarjam z glasbo za peti del Indiane Jonesa, za katerega je Harrison Ford – ki je precej mlajši od mene – naznanil, da bo njegov zadnji film," je za tiskovno agencijo AP komentiral Williams. "Pa sem si mislil: če Harrison to zmore, morda zmorem tudi sam."

Mimogrede, Harrison Ford javno še ni napovedal svoje upokojitve. In pravzaprav Williams tudi še ni dokončno odločen. "Nočem vzbujati vtisa, da kategorično zavračam kakršno koli udejstvovanje," priznava. "Tudi tenisa ne morem več igrati, ampak si rad mislim, da ga morda nekega dne še bom."

Noče več žrtvovati po pol leta za projekt
Ampak trenutno bi se veteran rad ukvarjal še s čim drugim kot s filmsko glasbo. Vsak film iz franšize Vojna zvezd mu denimo vzame šest mesecev časa, kar je "na tej točki življenja zame kar velika obveza". Namesto tega se posveča skladanju koncertne glasbe, na primer koncertu za klavir, ki ga zlaga za Emanulea Axa.

Letos sta s slovitim čelistom Yo-Yojem Majem izdala album A Gathering of Friends, ki so ga posneli v sodelovanju z Newyorško filharmonijo, Pablom Sáinz-Villegasom in Jessico Zhou; zbrali so skladbe za čelo iz filmov Schindlerjev seznam, Lincoln in München.

Z režiserjem Stevenom Spielbergom leta 2006. Foto: AP
Z režiserjem Stevenom Spielbergom leta 2006. Foto: AP

"Glasba je starejša od govorice"
Williams – njegovi devetdesetletnici se bodo poleti v Kennedyjevem centru poklonili z rojstnodnevnim koncertom – se ob visokem jubileju ozira na svojo kariero, dosežke in vlogo glasbe v svojem življenju. "To mi je dalo priložnost, da zadiham, da živim in da dojamem, da obstaja še kaj več kot telesno življenje," ugotavlja. "Nisem pretirano veren, ampak verjamem v duhovno življenje, v umetniško življenje, ki se dviga nad banalnosti vsakodnevne resničnosti. Glasba lahko človekovo razmišljanje povzdigne na raven poezije. Lahko razmišljamo o tem, kako ključnega pomena je bila glasba za človeštvo. Zmeraj rad govorim, da je glasba starejša kot jezik, da smo najbrž tolkli na bobne in pihali v travne bilke, preden smo znali govoriti. Tako da je glasba ključen del naše človeškosti. In meni je dala moje življenje."

John Williams je v svoji karieri ustvaril glasbene podlage za več kot sto filmov, med katerimi so bili tudi Vojna zvezd, Jurski park, Žrelo, Bližnja srečanja tretje vrste, E. T. - vesoljček, Indiana Jones, Superman, Schindlerjev seznam in Harry Potter. "Doživel je večji del 20. stoletja in njegova glasba odraža vse dogodke in spremembe tega časa," ugotavlja Ma, njegov dolgoletni prijatelj. "To je eden od velikih ameriških glasov."

S C-3PO-jem na tiskovni konferenci leta 1980. Foto: AP
S C-3PO-jem na tiskovni konferenci leta 1980. Foto: AP
Ključna postavka Williamsove kariere je bilo prijateljstvo s Stevenom Spielbergom.
Ključna postavka Williamsove kariere je bilo prijateljstvo s Stevenom Spielbergom. "Brez Johna Williamsa kolesa ne morejo zares leteti," je Spielberg izjavil v svojem govoru leta 2016, ko je Williamsa nagradil Ameriški filmski inštitut. Foto: IMDb

O njegovih dosežkih govorijo (tudi) številke, pet oskarjev in 52 oskarjevskih nominacij – številka, ki jo je presegel le Walt Disney. Še zgovornejše je to, da lahko najbrž več kot milijarda Zemljanov zabrunda ključne tone iz Žrela ali pa Imperialni marš iz Vojne zvezd. "Pravijo mi, da mojo glasbo igrajo po vsem svetu. Kaj bi lahko bila večja nagrada kot to?" pravi Williams. "Ampak priznam, da se mi zdi skoraj neresnično. Vidim samo tisto, kar je v določenem trenutku pred menoj na klavirju, in s tem poskušam narediti največ, kar zmorem."

Večino dela opravi tako, da si z navadnim svinčnikom zapisuje note nad svojim klavirjem znamke Steinway. "To je tako, kot da bi za delovno mizo klesal kamen," pravi. "Mlajši kolegi delajo veliko hitreje kot jaz, ker imajo elektronsko opremo, sintesajzerje in podobno."

"Puristi bi morda trdili, da glasba, uporabljena v filmu, ni absolutna glasba. No, to morda drži," ugotavlja Williams, "ampak nekatere največje glasbene kompozicije vseh časov so bili primerki narativne glasbe, na primer operi. Film ponuja to možnost – ne pogosto, ampak včasih."

Rad bi živel še sto let
Za preostanek letošnjega leta Williams načrtuje celo vrsto koncertov, med drugim v Los Angelesu, Singapurju in Lizboni. Čeprav ga filmska glasba ne zanima več poklicno, pa je še vedno navdušen nad samo filmsko umetnostjo in prihodnostjo svoje panoge. "Rad bi bil tukaj še čez sto let, da bi videl, kaj ljudje počnejo s filmom in z zvočnimi, prostorskimi, avralnimi ter vizualnimi učinki. Čaka nas še izjemna prihodnost, se mi zdi. Čutim lahko ogromen potencial in razvoj, kar se tiče atmosferičnosti filmske izkušnje. Nadvse rad bi se vrnil in vse to slišal."