"Ljudje imajo močnejši čustveni odziv, če na platnu vidijo ljudi, kakršni so sami," ugotavlja vodja distribucije pri Disneyju Cathleen Taff. Foto: IMDb

Megalomanski blockbusterji, med katerimi so izstopali Črni panter, Maščevalci: Brezmejna vojna in Jurski svet: Padlo kraljestvo, so bili gonilna sila dobrega obiska in posledično rekordnih zaslužkov. Ameriški zaslužek od obiska je dosegel rekordnih 11,5 milijarde dolarjev, podobno pozitiven trend pa bo tudi drugje po svetu, še posebej če se praznična ponudba – denimo spektakla Aquaman in Mary Poppins se vrača – odreže solidno.

Veliki filmski studii in lastniki kinodvoran, ki so jih nekateri analitiki že v letu 2017 odpisali kot dinozavre, ki jih bo povozil čas (beri: agilnejši ponudniki vsebin na zahtevo, kot sta Netflix in Amazon), so letošnje leto sklenili z ogromno mero optimizma. Kaj je torej ljudi v zadnjih 12 mesecih zvabilo nazaj?

"Vsa skrivnost je v vsebinah," je za filmsko revijo Variety izjavil Jeff Goldstein, ki je na čelu oddelka za domačo distribucijo pri studiu Warner. "V ponudbi so bili filmi, ki so jih ljudje hoteli videti."

Na Wall Streetu sicer vlada skepsa okoli tega, ali lahko kinematografi rast ohranijo tudi v letu 2019. Od leta 2002 namreč še nikoli ni bilo več zaporednih let rasti. Foto: Kolosej.

Odmik od ustaljenih konvencij obrodil sadove
Drugače povedano: ljudje, ki so se zgrinjali v multiplekse, so tam našli široko ponudbo različnih zgodb in protagonistov. Uspešnice, kot so Crazy Rich Asians, Črni panter in Oceanovih 8, so vendarle glavne vloge ponudile azijskim in temnopoltim igralcem oz. ženskam. V času, ko je potreba po večjem vključevanju ena najbolj perečih tematik v zabavni industriji, so ljudi očitno res najbolj nagovorili filmi, ki se odmikajo od klasičnega "pravila" belskega, heteroseksualnega moškega v glavni vlogi.

Zakaj nagnesti vse filme v tri mesece leta?
Studiem se je nasmehnila tudi sreča z razporeditvijo: namesto da bi se jim obrestovali samo stalni, zanesljivi datumi premier (denimo velike poletne uspešnice), so tudi v tistih mesecih, ko po navadi vlada suša, predvajali filme, ki so presegli vsa pričakovanja. Februar je denimo pozlatil uspeh Črnega panterja, medtem ko se je vpletenim oktobra smejalo zaradi zaslužka Venoma, Noči čarovnic in drame Zvezda je rojena. Ker ni bilo konkurence megalomanskih blockbusterjev, so tudi "manjši" filmi v teh obdobjih nabrali soliden zaslužek.

Dolga Disneyjeva senca
Seveda pa čas za počivanje na lovorikah še ni nastopil: zavedati se je treba, da celotna industrija še vedno sloni na peščici franšiz in žanrov. Disney (ki ima pod svojim okriljem studie Marvel, Pixar in Lucasfilm) še vedno pobere več kot četrtino vsega domačega zaslužka. (S prodajo vstopnic letno zaslužijo vsaj milijardo več kot njihova največja konkurenca, Universal.) Disney bo še daljšo senco na industrijo metal po tem, ko bo začela veljati že dogovorjena združitev s studiem Fox.

Kar šest od desetih najdonosnejših filmov v ZDA letos so filmi o superjunakih, v devetih od teh desetih primerov pa gre tudi za nadaljevanja ali odvode, torej ne za najizvirnejše domislice. (Edina izjema je The Grinch, ki pa je prav tako že znan lik, ki ga imajo ljudje radi še iz prejšnjih ekranizacij.) Številne od teh donosnih franšiz se počasi starajo (Vojna zvezd je že v četrtem desetletju!) in poskusi zagonov novih zgodb niso vedno uspešni. Studio Lionsgate bo imel veliko izgubo s svojim neuspelim poskusom nove franšize o Robinu Hoodu, Universal pa ni imel nič več sreče s projektom Mortal Engines, pa čeprav ga je zaupal Petru Jacksonu. In v igri so ogromne vsote: celo filmi, ki zaslužijo na stotine milijonov dolarjev (na primer Solo), lahko na koncu v skupnem seštevku končajo v rdečih številkah.