Festivalsko praznino bo zato skušal zapolniti inovativni projekt My Darling Quarantine, ki najširšemu občinstvu brezplačno ponuja kuriran izbor kratkih filmov z vsega sveta. S svežo ponudbo vas bodo založili vsak ponedeljek.

Programski selektor Enrico Vannucci je stanovske kolege prosil za izbor kratkih filmov, takih, ki so bili zaradi trenutnih okoliščin prikrajšani za festivalske projekcije na odpovedanih festivalih SXSW, Tribeca, Glasgow Short Film Festival in Short Waves Fest na Poljskem. Kratki filmi namreč brez specializiranih festivalov le težko najdejo pot do širšega občinstva.

Da bo vse skupaj bolj podobno tradicionalnemu festivalu, je projekt My Darling Quarantine celo privzel klasični tekmovalni pristop. Vsak teden bomo dobili šopek novih filmov, gledalci pa bodo lahko z glasovanjem odločili, kateri jim je bil najbolj pri srcu.

Dobrodelna nota
Ogled filmov na platformi My Darling Quarantine je sicer brezplačen, a so organizatorji kljub temu odprli račun na platformi GoFundMe, kjer zbirajo prostovoljne prispevke. Zbrani denar bodo razdelili na polovici: eno dobi organizacija Zdravniki brez meja, drugo pa kulturna organizacija, ki je zaradi pandemije utrpela hudo škodo; to morajo še izbrati. Trenutno so zbrali že skoraj tisoč evrov (od zastavljenih 20 tisočakov).

Grški teden
Prvi teden prinaša izbor sedmih filmov iz Evrope in ZDA, z močnim grškim poudarkom: dva filma sta grška, grškega rodu pa sta tudi režiserja avstrijskega in ameriškega prispevka.

Postcards From The End Of The World (Razglednice s konca sveta, r. Konstantinos Antonopoulos, Grčija, 2019)

Običajna grška družina uživa na na videz prozaičnem, rutinskem dopustu v Sredozemlju. A še preden se bodo imeli priložnost vrniti domov, se bo treba spopasti z nepričakovanim koncem sveta.

Hitting My Head On The World, (Z glavo ob svet, r. Anna Vasof, Avstrija, 2019)

Anna Vasof se je s svojim eksperimentalnim filmom lotila točno tega, kar obljublja v naslovu: z glavo se (nežno) zaletava ob različne trde površine v različnih svetovnih mestih. Pri tem ima na glavi pritrjen mikrofon, ki ujame zvoke njenega početja: s pomočjo teh udarcev v montaži ustvarja melodijo. Umetničina glava tako na neki način postaja mikrofon.

No Church In The Wild (V divjini ni cerkva, r. Romain Gavras, ZDA, 2012)

Romain Gavras, sin velikega Coste Gavrasa, je denimo znan kot režiser videospotov (za M.I.A. je režiral Born Free) in No Church In The Wild je prav tako videospot za komad, ki sta ga skupaj posnela Kanye West in Jay-Z. V kratkem filmu spremljamo nasilen spopad ‒ vojno ‒ med protestniki in močno oboroženo policijo.

The Day The Beans Ran Out (Dan, ko je zmanjkalo fižola, r. Guðný Rós Þórhallsdóttir, Islandija, 2018)

Islandski komični kratki film je zgodba o "mirnem življenju po zombijevski apokalipsi", v kateri naš protagonist ugotovi, da mu zaloge hrane skrivnostno pohajajo: ne preostane mu drugega, kot da v islandski divjini poišče skrivnostnega tatu.

The Forest (Gozd, r. Lia Tsalta, Grčija, 2017)

Gozd nas popelje v distopično prihodnost ‒ na vodeni turistični izlet skozi "poslednji gozd na svetu". Sledijo nadrealistični prizori objemanja dreves in golobov kot turističnih znamenitosti. Lia Tsalta je svoj prvi igrani kratkometražni film predstavila na sarajevskem filmskem festivalu.

Walking Stick (Hodeča paličica, r. Paul Spengemann , Nemčija, 2017)

Paul Spengemann se z vizualnim jezikom Hodeče paličice naslanja na izročilo klasičnih dokumentarcev o naravi. Vejice sobne rastline, ki se povežejo, začnejo imitirati paličnjaka in raziskovati habitat mestnega stanovanja. Film ponuja svojevrstno zmes pravljičnega elementa in popolnoma realističnega okolja.

Bon Appetit (Dober tek, r. Erenik Beqiri, Albanija, 2017)

Albanski režiser je v 18-minutnem filmu Dober tek ustvaril portret neizprosnega moža, ki je lačen predvsem uspeha. Na večerji v skrivnostni opusteli zgradbi bo svoj apetit lahko potešil z grotesknim obedom.