Nagrado kritikov, ki je šla v roke scenarista in režiserja Gregorja Božiča (1984), podeljuje novinarska žirija. Kot so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC), je žirija v utemeljitvi nagrade med drugim zapisala: "Navdušil nas je nadzor Gregorja Božiča nad vsemi vidiki Zgodb iz kostanjevih gozdov; s toplo fotografijo, pa tudi s hipnotičnimi zvočnimi posnetki, ki nas potegnejo v atmosferski, zavajajoči svet filma, na meji med fikcijo in resničnostjo, sanjami in spominom. Duh vsakega lika oživi z uvedbo nadrealističnih elementov. Slovenski režiser kaže redko sposobnost konstruiranja kadrov in narativnih struktur, ki dosledno zapeljujejo občinstvo."
Redkokdo ima oko za vsakdanjo, a presenetljivo lepoto preprostih stvari, kot je igra med starci, starodavni gozd, osamljena hiša ali mlade ženske, ki pojejo in plešejo. Vsi smo v pričakovanju, da vidimo, kaj bo ta mladi režiser pokazal v prihodnje.
"S plaketami in kipci ne moremo plačevati računov"
Božič je ob prejemu nagrade dejal, da pomeni ta za celotno ustvarjalno ekipo veliko priznanje, a zaradi situacije, ki trenutno zadeva domači film, se noben filmski ustvarjalec v Sloveniji nagrad ne more zares iskreno veseliti.
"Kljub priznanjem, ki jih prejemamo doma in v tujini, smo primorani razmišljati o tem, da bi se za preživetje ukvarjali s kakšno povsem drugo, nekulturno panogo. S plaketami in kipci ne moremo plačevati računov, niti načrtovati novih projektov," so njegove besede navedli pri SFC-ju.
Zgodbe iz kostanjevih gozdov so slovensko-italijanska koprodukcija, ki je v produkciji zavoda Nosorogi nastajala med letoma 2012 in 2019. Film, v katerem v glavnih vlogah nastopajo Massimo De Francovich, Ivana Roščić, Giusi Merli, Tomi Janežič, Anita Kravos, Nataša Keser in Janez Škof, skozi lirični preplet podob iz sanj, prividov in spominov pripoveduje o razpadu majhne skupnosti na slovensko-italijanski meji po drugi svetovni vojni.
Prvenec režiserja ter scenaristke in producentke Marine Gumzi je bil na zadnjem festivalu v Portorožu nagrajen z 11 vesnami, med drugim za najboljši film, režijo in najboljši film po izboru občinstva. Nedavno je prejel še novi mednarodni priznanji: nagrado žirije na filmskem festivalu v Nari na Japonskem in posebno omembo na 25. festivalu novega filma v Splitu, so še zapisali pri SFC-ju.
Koprodukcija šesterice držav
Posebne omembe na festivalu CinEast pa je bila deležna srbsko-francosko-nemško-hrvaško-slovensko-bosanska koprodukcija Oče (Otac) v režiji Srdana Golubovića (1972), ki je scenarij napisal v sodelovanju z Ognjenom Sviličićem. Slovenski koproducent filma je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo.
V celovečercu igrajo Goran Bogdan, Boris Isaković, Nada Šargin, Milica Janevski, Muharem Hamzić, Ajla Šantić, Vahid Džanković, Milan Marić in Nikola Rakočević. Filmska zgodba, postavljena v manjše mesto v Srbiji, se začne, ko se ženska pred tovarno z dvema majhnima otrokoma zažge, ker možu Nikoli ne izplačajo preostalih plač in odpravnine.
Uspešen pohod po festivalih
Film Oče je na letošnjem, 70. Berlinalu v sekciji panorama prejel nagradi občinstva in ekumenske žirije, kmalu zatem na FEST-u še nagradi Fedeora in nagrado občinstva, igralec Bogdan nagrado za najboljšo igro. Sledila je še nagrada občinstva in za najboljšega igralca manjšinske koprodukcije na filmskem festivalu v Pulju, vmes pa se je uvrstil še v izbor za evropsko filmsko nagrado.
Pred kratkim je na filmskem festivalu v Tuzli prejel nagradi za najboljši film in najboljši scenarij ter glavno nagrado, zlato Antigono, na pravkar končanem filmskem festivalu v Montpellieru v Franciji. Srdan Golubović je tudi letošnji prejemnik nagrade Darka Bratine, ki so mu jo podelili v okviru čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje