Sklepe o tem so oblikovali korespondenčno, v njih pa so se med drugim zavzeli tudi za prenovo sistema izbire filmskih projektov in podporo digitalizaciji.

Člani NSK-ja Uršula Cetinski (predsednica), Mitja Čander, Andrej Gaspari, Maša Jazbec, Jurij Krpan in Marko Vatovec so, potem ko so jim trenutno stanje in zagate predstavili gostje iz različnih institucij, sklenili, da bi bilo za doseganje večjih sinergijskih učinkov smiselno združevanje institucij na področju filma, v oblikovanje prenove zakonodaje pa bi se vključili vsi deležniki, ki jih prenova zadeva.

"V okviru celovite prenove filmske in avdiovizualne dejavnosti naj se posebna pozornost nameni infrastrukturnemu, tehnološkemu in kadrovskemu razvoju digitalizacije in digitalnemu restavriranju slovenske filmske in avdiovizualne dediščine," predlagajo člani NKS-ja. Kot možnost, da se to pospeši, omenjajo vire, ki jih omogočata zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi in kohezijska politika 2021–2027.

"Pri prenovi področja naj se upoštevajo tudi kinematografska mreža in prikazovalci, ki delujejo v javno dobro in se posvečajo prikazovanju kakovostnih filmskih vsebin ter kulturni vzgoji in izobraževanju." Poleg tega člani NSK-ja predlagajo, naj se jim v letošnjem letu zagotovi pomoč zaradi 70-odstotnega izpada prihodka od prodaje vstopnic.

NSK predlaga tudi, da ministrstvo za kulturo s sprejetjem potrebnih ukrepov in sklenitvijo pogodbe najpozneje do konca marca omogoči Slovenskemu filmskemu centru (SFC) objavo novih razpisov in s tem nemoteno delovanje v letošnjem letu ter da v primeru Viba filma "razreši problem, ki v letu 2021 nastane zaradi uveljavitve zakona o stvarnem premoženju, ki Vibi nalaga, da prihodek najemnin (okoli 40 odstotkov celotnega proračuna), s katerim sofinancira izvajanje javne službe, vrača v proračun".

Predlagajo več pozornosti in teže igranemu programu RTV Slovenija
V primeru Vibe predlaga še, da se z ustanoviteljem uskladi strategijo, ki bo v naslednjem petletnem obdobju omogočila njen razvoj na področju naložb in nakupa opreme. Poleg tega NSK še predlaga, da vodstvo RTV Slovenija v programskih in finančnih strategijah več pozornosti in teže nameni igranemu programu RTV Slovenija.

Kot so sporočili z NSK-ja, je na februarski seji direktorica SFC-ja Nataša Bučar opozorila na pomanjkljivosti trenutne ureditve. Med drugim je opozorila na zastarelo zakonodajo, neusklajenost predpisov, katere posledice so se pokazale lani, in na razpršenost institucij – poleg SFC-ja so to še Viba, Kinoteka in Slovenski filmski arhiv znotraj Arhiva RS.

Zakon o SFC-ju ne omogoča zunajproračunskega financiranja agencije
Opozorila je tudi na finančno in kadrovsko podhranjenost SFC-ja in njegovo popolno odvisnost od proračunskih sredstev, ker zakon o SFC-ju ne omogoča zunajproračunskega financiranja agencije. Predlagala je celovito in celostno prenovo zakonodaje, prenovo izbire filmskih projektov ter okrepitev gospodarskih dejavnosti na področju filma in avdiovizualne dejavnosti.

Stanje so predstavili tudi urednik igranega programa TV Slovenija Jani Virk, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler, direktor Filmskega studia Viba film Ljubljana Vojko Stopar in predsednik Art kino mreže Jure Matičič.

V. d. direktorja direktorata za medije na ministrstvu Uršula Menih Dokl je povedala, da bo ministrstvo pripravilo predlog zakona o slovenskem avdiovizualnem prostoru, pri čemer bodo razvijali tako avdiovizualno industrijo kot film. Cilji pri tem so vključiti vse deležnike tega področja, zagotoviti zunajproračunska sredstva ter področje umestiti med ministrstva za kulturo, gospodarstvo in finance. Rešitve vidijo v združevanju javnih zavodov, opredelitvi zunajproračunskih virov financiranja in povišanju proračunskih sredstev.

Ministrstvo za film rezerviralo devet milijonov evrov
Minister Vasko Simoniti je izrazil upanje, da bo v mesecu ali dveh prišlo do rezultata, o katerem bodo lahko javno govorili. Sicer pa je ministrstvo po njegovih besedah v letošnjem letu za film rezerviralo devet milijonov evrov, v okviru t. i. kulturnega evra dodatnih pol milijona, za RTV Slovenija pa 1.750.000 evrov, kar je skupaj 11 milijonov evrov, še piše v sporočilu za javnost.