Prvo oddajo v novem terminu bo vodila Melita Kontrec. Voditeljica ostaja tudi Teja D. Kunst. Kot pravi urednica Uredništva oddaj o kulturi Natalija Gorščak, je novi termin, ki bo dosegel več gledalcev, izziv za celo ekipo oddaje. Foto: Uredništvo oddaj o kulturi
Prvo oddajo v novem terminu bo vodila Melita Kontrec. Voditeljica ostaja tudi Teja D. Kunst. Kot pravi urednica Uredništva oddaj o kulturi Natalija Gorščak, je novi termin, ki bo dosegel več gledalcev, izziv za celo ekipo oddaje. Foto: Uredništvo oddaj o kulturi

Voditeljici ostajata dve, Teja D. Kunst in Melita Kontrec, oddaja mozaičnega tipa bo tudi v prihodnje prinašala niz aktualnih prispevkov o dogodkih doma in v tujini ter problemske tematske prispevke. Osmi dan bo na sporedu sicer nekoliko krajši v gledalcem bolj prijaznem terminu.

Urednica oddaj o kulturi Natalija Gorščak o novem terminu meni: "Termin v osrednjem predvajalnem času si teme s področja kulture na javni televiziji zagotovo zaslužijo, je pa to velik izziv za ekipo, kajti h gledanju želimo pritegniti tudi tiste, ki se jim zdi, da jih kultura ne zanima, pa se z njo srečujejo vsak dan. Kultura je pač vse, kar človeka plemeniti."

Kaj lahko pričakujete danes?
Prvi ponedeljkov Osmi dan prinaša štiri prispevke, in sicer o novi sezoni serije Življenja Tomaža Kaiserja, o projektu Življenje Skuškove zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, o mariborskem festivalu Prevodni Pranger in pa o razstavi del fotografa Davida Yarrowa v galeriji Bažato.

V prvem ponedeljkovem Osmem dnevu boste lahko spremljali štiri prispevke, med njimi tudi prispevek o prav posebni zbirki v SEM-u, to je ogromna zbirka kitajskih antikvitet. Foto: Bobo
V prvem ponedeljkovem Osmem dnevu boste lahko spremljali štiri prispevke, med njimi tudi prispevek o prav posebni zbirki v SEM-u, to je ogromna zbirka kitajskih antikvitet. Foto: Bobo

Zgodba o enigmatični zbirki kitajskih antikvitet
Morda najbolj neverjetna je zgodba o zbirki kitajskih predmetov. Gre za ogromno predmetov, ki jih je med prvo svetovno vojno v Pekingu internirani avstro-ogrski mornariški častnik tam nabral in jih nato poslal v Ljubljano. Šlo je za kar dva vagona kitajskih antikvitet. Skušek je načrtoval kitajski muzej v ljubljanskih Črnučah, vendar tega načrta ni nikoli uresničil. Po njegovi smrti je za zbirko skrbela njegova žena, Japonka, ki je bila zelo aktivna tudi v širjenju zanimanja za japonsko kulturo.

Janez in Marija Skušek (prej Kondo-Kavese Tsuneko). Foto: Dokumentacija SEM
Janez in Marija Skušek (prej Kondo-Kavese Tsuneko). Foto: Dokumentacija SEM

Na koncu je zbirka postala del Slovenskega etnografskega muzeja, kjer bo letos na ogled na posebni razstavi. Več o omenjenem projektu Življenje Skuškove zbirke, ki je slovensko-avstrijski raziskovalni projekt in v katerem bo do leta 2026 sodelovalo več ustanov, boste lahko izvedeli v prispevku Uršule Ane Mrežar.