Če nočete niti najmanjših kvarnikov za zadnjo sezono in zadnjo epizodo Igre prestolov, raje ne berite naprej.

Zadnja epizoda kvazisrednjeveške fantazijske sage, ki se je rodila iz serije romanov Georgea R. R. Martina, je bila z uro in dvajsetimi minutami bližje celovečernemu filmu kot klasični televizijski nadaljevanki; avtorja David Benioff in D.B. Weiss sta z njo zaokrožila zgodbene loke več kot ducata likov in njihovih med seboj prepletenih usod.

Emilia Clarke v zadnji sezoni igre prestolov. Foto: IMDb

Neizprosni boj za fiktivni železni prestol, zvarjen iz stotine mečev, se je končal s krvavim davkom in imenovanjem nepričakovane nove krone, ki bo odslej poveljevala celini Westeros.

Bes zaradi Igre prestolov: več kot pol milijona podpisov za vnovično snemanje

Serija se je v osmih letih razrasla v glavni adut televizije HBO in t. i. "prime time" nadaljevank, a prav osma in sklepna sezona je gledalce in kritike razdelila ‒ mnoge je zmotilo ravnanje večine osrednjih likov, češ da je popolnoma neskadno z njihovim karakternim lokom prejšnjih sedmih sezon. Oboževalci so kritizirali predvsem nenadno omračitev uma "kraljice zmajev" Daenerys Targaryen (Emilia Clarke), ki je svoja krilata bitja naščuvala nad prestolnico in povzročila njeno uničenje ‒ potem ko so se njeni sovražniki že predali. (Ta epizoda, The Bells, ima na agregatni spletni strani Rotten Tomatoes daleč najnižjo oceno v novi sezoni.) Brutalne taktike Daenerys sicer niso tako zelo drugačne od morilske sle kakih drugih poveljnikov v seriji, a številni gledalci so prepričani, da odločitev za poboj na desetine tisočev nedolžnih ljudi ni bila v skladu z vladaričinim značajem.

Neverjetna gledanost
Kljub jezi na spletu je sezona seveda rušila rekorde: pred male zaslone je z vsako epizodo povprečno prikovala 43 milijonov gledalcev samo v ZDA. To je približno 10 milijonov več, kot jih je leta 2017 gledalo sedmo sezono.

Utrinek iz zadnje epizode igre prestolov oziroma z javne projekcije nekje na Manhattanu. Foto: IMDb

Sledijo kvarniki za sklepno epizodo.

V zadnjem poglavju sage Daenerys umre pod roko Jona Snowa (Kit Harrington), svojega nečaka ‒ in ljubimca (to je le eno od več incestuoznih razmerij v seriji). Snow jo umori iz strahu, da bo kraljičina tiranija nadaljevala izročilo njenih okrutnih prednikov. Njen zadnji preostali zmaj naposled uniči železni prestol ‒ simbolični sedež, po katerem so koprneli mnogi, se stopi v ognjeni sapi pošasti. Še živeči predstavniki plemiških rodbin morajo tako izbrati novega vladarja ‒ in na koncu se odločijo za Brandona Starka (Isaac Hempstead Wright).

Oboževalci se prav gotovo spomnijo, da je Brandon že v uvodni epizodi daljnega leta 2011 ‒ ne ravno po svoji volji ‒ padel z visokega dvornega stolpa. Padec ga ni ubil, le pohabil ‒ a v njem zbudil tudi mistično sposobnost videnja v prihodnost in preteklost.

Številnim kritikom se je odločitev scenaristov za Brana zdela nenavadna, češ da bi zaradi svojih sposobnosti moral predvideti dogodke, tudi smrti vseh nedolžnih ljudi, ki ga bodo popeljali na prestol. "V glavi ima katalogizirano celotno zgodovino Westerosa, kako naj se torej osredotoči na poveljevanje kraljestvu?" je za Bustle.com zapisala Rebecca Patton.

Hipnotizirani oboževalci med zadnjo epizodo. Foto: Reuters

Kulturni fenomen
Serija, ki je danes nesporno kulturni fenomen, je imela v resnici zelo kilave začetke: izvirno posnete pilotne epizode nikoli niso predvajali, ker se je studio raje odločil za številne popravke in zamenjavo igralcev v več ključnih vlogah. A nato je šlo gladko: ljudje so bili navdušeni že od prve sezone naprej, produkcijski proračuni pa so samo še rasli. V zadnji sezoni je HBO po poročanju revije Variety za vsako epizodo odmeril do 15 milijonov dolarjev. Igra prestolov je osvojila več emmyjev, tudi tri v prestižni kategoriji najboljše drame.

Ljudi je serija zasvojila predvsem z nepričakovanimi obrati in "likvidacijami" likov, ki so se zdeli ključni za nadaljevanje sage ‒ že v prvi sezoni je, denimo, umrl domnevni protagonist Eddard Stark, ki so mu sledili še mnogi. Prelomen je bil tudi masaker v tretji sezoni, t. i. "rdeča poroka". Fiktivno vojno, ki je rdeča nit cele serije, je George R. R. Martin zasnoval na resničnih bitkah za oblast v srednjeveški Škotski.

Ni še (čisto) konec
Od Westerosa pa se vam ne bo treba dokončno posloviti: HBO že načrtuje serijo preddelov, ki bo postavljena v čas tisočletja pred Igro prestolov. Avtorja nadaljevanke Dan Weiss in David Benioff imata sicer pred seboj še čisto drugačen, a nič manjši izziv: posnela bosta naslednji film v sagi Vojne zvezd.