Pasolini še danes velja za naprednega in edinstvenega, predvsem pa aktualnega avtorja.

Lani je potekala 100. obletnica rojstva Piera Paola Pasolinija. Čez dve leti, leta 2025, bo minilo 50 let od njegove smrti. "Ko govorimo o okroglih obletnicah, se čas po njegovi smrti na neki način šteje drugače, ker je bil ubit eden vodilnih italijanskih in evropskih intelektualcev 20. stoletja," pove filozof Stojan Pelko v oddaji Televizorka, ki je tokrat namenjena sprehodu skozi življenje in delo enega največjih avtorjev italijanskega in evropskega filma.

Pogovoru lahko v celoti prisluhnete na zgornji povezavi, na prvem programu Televizije Slovenija bo na sporedu nocoj ob 22.40.

Življenje Piera Paola Pasolinija je zaznamovalo njegovo politično angažirano ustvarjalnost. Rodil se je v Bologni leta 1922 in odraščal v pokrajini Furlanija tik za slovensko mejo v času strmega vzpona fašizma v Italiji. Zaradi očetove vojaške službe so se z družino veliko selili in so kratek čas živeli celo v Idriji. V Furlaniji se je navezal na lokalne običaje in jezik, v katerem je pozneje tudi pesnil, čeprav je bila raba furlanščine v javnem življenju prepovedana. Prvo zaposlitev je dobil v šoli. Močno je bil navezan na mater, s katero sta v šoli poučevala mladostnike z družbenega roba. Leta 1945 ga je sesula smrt brata Guida, ki je bil žrtev pokola pri Porčinju v Zahodni Benečiji, ki zaradi bratomora velja za enega najbolj tragičnih trenutkov v zgodovini partizanstva. "Zaradi bratove smrti pa se mu je fašizem toliko bolj uprl," pove Stojan Pelko in bratovo smrt poveže s Pasolinijevo kritiko fašističnega gospostva v filmu Salò ali 120 dni Sodome.

Preden je na začetku šestdesetih let prvič prijel za filmsko kamero, je bil Pasolini že uveljavljeno ime v italijanskih literarnih in intelektualnih krogih. Snemati je začel razmeroma pozno, v svojem 39. letu starosti. Nato je v petnajstih letih ustvaril enega najodmevnejših opusov v zgodovini evropske kinematografije. Filmi Berač, Izrek, Evangelij po Mateju in Salò ali 120 dni Sodome, če navedemo le nekatere, so na neolepšan način prikazovali resnico italijanske družbe: nevzdržno revščino Juga, izkoriščanje in nasilno strukturo fašizma in kapitalizma.

Pasolinijev opus je posvečen prevpraševanju najbolj zakoreninjenih tradicij in konvencij meščanske Italije, tudi na področju človekove seksualnosti. Njegov "krivoverski" odnos do tradicije pa je v konservativni italijanski družbi izzval hude polemike. Večkrat je bil kaznovan, aretiran in politično preganjan.

Novica o njegovi nenadni smrti leta 1975 je pretresla evropski svet. Še danes se ugiba o okoliščinah brutalnega umora, saj je primer vsa ta leta ostal nerazrešen. Skoraj nemogoče pa se je izogniti misli, da je bil umor politično motiviran.

Vabljeni k ogledu filmov.

Filmi v ciklu:

Mama Rim
Na sporedu nocoj
Pasolinijevo delo iz leta 1962 je postavljeno v delavsko predmestje Rima in na neolepšan način, ki je za Pasolinija značilen, prikaže revščino kot družbeno silo, ki se ji je nemogoče upirati. Anna Magnani, diva italijanskega povojnega filma, igra življenja polno žensko, ki se preživlja s prostitucijo. Nekega dne se odloči, da bo sinu Ettoreju omogočila spodobno meščansko življenje in oba izvlekla iz revščine. Preselita se v Rim, kjer mati sinu priskrbi novo službo in ga odganja od slabe družbe v industrijskem okolju. Kljub trudu, ki ga vlaga v izboljšanje življenjskih razmer, se sin vedno znova vrača k slabim navadam.

Kralj Ojdip
Na sporedu 31. 3.
Kako je videti antični mit skozi Pasolinijeve oči, lahko preverite sami konec marca, ko bo na sporedu ena redkih adaptacij zgodbe o Ojdipu velikih filmskih avtorjev. Filmski scenarij praviloma zvesto sledi Sofoklejevi dramski predlogi iz leta 429 pred našim štetjem, le da se začne in konča v meščanskem sloju sodobne Italije. V filmu, ki je bil pretežno posnet v Maroku, igrajo Franco Citti, Alida Valli in Silvana Mangano.

Evangelij po Mateju
Na sporedu 7. 4.
Pasolinijeva predelava verskega besedila po mnenju mnogih velja za režiserjevo največjo mojstrovino. Tudi Vatikan je Pasolinijevo delo pred nekaj leti uvrstil na seznam najboljših filmov vseh časov. To je svojevrsten paradoks v filmografiji režiserja, ki se je imel za ateista in marksista. Film zvesto sledi pripovedi o življenju Jezusa Kristusa, kakor ga je začrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo življenjsko pot spremlja od rojstva do vstajenja, pri čemer poudari njegovo odpoved zasebni lastnini in materialnemu bogastvu, zavzemanje za revne, bolne in socialno izključene ljudi ter spor z judovsko skupnostjo. Z realističnim, skoraj naturalističnim režijskim slogom se je Pasolini izognil izumetničenosti večine biblijskih spektaklov. Film je posvetil liberalnemu papežu Janezu XXIII. in o Matejevem evangeliju dejal: "To je največje besedilo, kar jih je bilo kdaj napisanih."