Paolo Taviani (1931–2024). Foto: EPA
Paolo Taviani (1931–2024). Foto: EPA
Njun oče je bil protifašistični odvetnik in brata sta hitro odkrila zanimanje za družbeno angažirana vprašanja, ki sta jih nato celo življenje prenašala na film. Foto: EPA
Njun oče je bil protifašistični odvetnik in brata sta hitro odkrila zanimanje za družbeno angažirana vprašanja, ki sta jih nato celo življenje prenašala na film. Foto: EPA

Paolo Taviani je v 93. letu po kratki bolezni umrl v četrtek, je v objavi na omrežju X potrdil rimski župan Roberto Gualtieri. Pokopali ga bodo v ponedeljek.

Brata Vittorio in Paolo Taviani, rojena v letih 1929 in 1931 v kraju San Miniato v Toskani, sta se sprva začela uveljavljati kot novinarja, postopoma pa sta si izborila status avtoritet na področju italijanskega filma; v zgodovino sta se prvič resneje zapisala leta 1977 z biografskim filmom Oče gospodar (Padre Padrone).

Njun vzornik je bil veliki neorealist Roberto Rossellini. "Ko sva se odločila, da se bova ukvarjala s filmom, je imel Vittorio 18 let in jaz 16. To je bilo zato, ker sva videla Rossellinijevega Paisana. Če filmi lahko spreminjajo življenje in lahko razgalijo resnico, našo resnico, potem hočeva ustvarjati filme, sva ugotovila."

Za filmom Oče gospodar stoji resnična zgodba o življenju Gavina Ledde, sina pastirja s Sardinije, spletena okoli vprašanja, kako se mu je uspelo izviti iz svoje krute, skoraj barbarske življenjske situacije in kljub nasilnemu nasprotovanju brutalnega očeta pridobiti tudi izobrazbo. S tem filmom sta brata Taviani osvojila zlato palmo in nagrado FIPRSECI na festivalu v Cannesu.

Svojo drugo veliko uspešnico, v Berlinu nagrajeni film Cezar mora umreti (Cesare deve morire, 2012), sta brata Taviani zastavila kot dokumentarno dramo in ga posnela v strogo varovanem delu znanega rimskega zapora. V zaporu skupina obsojencev pripravlja uprizoritev tragedije Julij Cezar, v filmu pa z univerzalnostjo Shakespearjevega jezika odzvanja realnost sodobnega sveta.

Med najbolj znane filme tega bratskega tandema spadata še filma Noč svetega Lovrenca (La notte di San Lorenzo), s katerim sta leta 1982 osvojila veliko nagrado žirije v Cannesu, in Kaos, ki sta ga leta 1984 posnela po kratkih zgodbah Luigija Pirandella.

Sorodna novica Zbogom, Leonora

Filmski umetnosti zapisana družina
Znano je, da sta brata Vittorio in Paolo v svojih filmih ločeno prevzela režijo posamičnih prizorov, Paolova žena Lina Nerli Taviani pa je zaslužna za kostumografijo v večini njunih filmov. Leta 1941 rojeni Franco Brogi Taviani, najmlajši izmed treh bratov, je prav tako filmski režiser.

Vittorio Taviani je umrl leta 2018 v Rimu po dolgi bolezni. Po bratovi smrti je Paolo predstavil še en samostojni film: Zbogom, Leonora (2022) je razmislek o smrti in usodi posameznikove ustvarjalne zapuščine; idejo za film sta brata razvila še skupaj. Vittorio je tudi po smrti "še vedno z menoj", je takrat izjavil Paolo.