RAI predvajal film Istrska vrtnica

Film je bil posnet po romanu Padovanke in istrske izseljenke Grazielle Fiorentin, ki je pod naslovom Chi ha paura dell'uomo nero (Kdo se boji črnega moža) je izšel leta 2000. Zgodba ima nekaj avtobiografskih potez, film v režiji Tiziane Aristarco pa so zasnovali pred tremi leti. Snemali so na Goriškem, v Čedadu in v tržaškem pristanišču, je poročal dopisnik iz Rima Janko Petrovec.

Slovencev in Hrvatov v filmu ni, so samo Slavi
Celovečerec pretežno zanemari zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do povojne tragedije istrskih Italijanov, za razliko od podobnih produkcij preteklih let pa več pozornosti nameni težkemu življenju beguncev v Italiji.

Scenarij za film Istrska vrtnica sta po knjižni predlogi napisala Maximiliano Hernando Bruno in Angelo Petrella. Foto: IMDb
Scenarij za film Istrska vrtnica sta po knjižni predlogi napisala Maximiliano Hernando Bruno in Angelo Petrella. Foto: IMDb

Zgodba pripoveduje o družini zdravnika, ki po kapitulaciji fašizma leta 1943 prebegne iz istrskega Kanfanara v Čedad in nato v zaledje Benetk. Babica ostane doma, da bi očuvala dom prednikov do njihove vrnitve.

Melodrama izriše vrsto psihološko poenostavljenih likov in temelji na močnih kontrastih: Slovencev in Hrvatov v filmu ni, so samo Slavi, ki s svojo revolucijo povzročajo gorje in, denimo, ne razlikujejo med Mussolinijevimi fašisti in karabinjerji, ki naj bi samo služili kralju.

Po Petrovčevih besedah je med njimi tudi kakšen, ki Italijanom pomaga, a svojo dobroto plača s smrtjo. Fojbe ostajajo v senci: zgodba jih omenja, a ne pokaže. Toda poudarek filma je zlasti na bedi, negotovosti in ponižanjih, s katerimi so istrske begunce pričakali v Italiji - ter na pozabi, ki je njihovo zgodovino spremljala 60 let.

Vlogo očeta je odigral znani padovanski komik levičarskih načel Andrea Pennacchi, v vlogi hčerke, ki postane slikarka, pa debitantka Gracjela Kicaj, sicer priseljenka iz Albanije.

Polemike v italijanskih medijih
Uvrstitev filma na program RAI-a je sprožila polemike v medijih. Po pisanju Primorskega dnevnika sta italijanska časnika La Repubblica in Stampa decembra lani očitala vodstvu televizije, da se podreja desnici na oblasti in da se je spremenil v "Meloni TV". Vodilni na RAI-u pa zagotavljajo, da celovečerec nima političnega pečata in da ga ne gre primerjati s filmom Il cuore nel pozzo (Srce v breznu), ki je leta 2005 sprožil veliko polemik in tudi diplomatsko krizo s Slovenijo.

Odgovorni na italijanski radioteleviziji po pisanju časnika L'Espress med drugim poudarjajo, da Istrske vrtnice nikakor ne gre povezovati z zdajšnjo italijansko vlado, saj so se za njegovo snemanje odločili že pred volitvami septembra 2022, je poročal STA.

Dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov

V Italiji 10. februarja od leta 2005 zaznamujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije - v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba. Na ta dan se ob tem spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji ali bodo zapustili svoje rodne kraje. Ena osrednjih spominskih slovesnosti vsako leto poteka pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev v bližini Bazovice pri Trstu.