Njegov celovečerec Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica iz leta 1982 je bil leta 2023 digitalno obnovljen v sodelovanju Slovenske kinoteke, Slovenskega filmskega arhiva in Slovenskega filmskega centra. Druga dva celovečerna filma, ki ju je režiral – Splav meduze (1980) in Umetni raj (1990), še čakata na digitalno obnovo.

Rdeči boogie je edinstveno delo iz slovenske filmske zakladnice. Igrivo, lucidno in vitalistično pristopa h kritiki ideološke dogmatičnosti v času socializma – in še danes deluje sveže in inovativno. Posnet je bil leta 1982, postavljen pa je v turbulentno leto 1948, ko je Tito izrekel "ne" Stalinu in je Jugoslavija počasi začela odpirati vrata zahodnim vplivom. Uradna ideologija, ki si je prizadevala za industrijski, agrikulturni in tehnološki napredek, se je na zahodne zabavljaške vplive odzivala s paranojo.

Poveden je že uvodni prizor v kinu, kjer gledalci spremljajo Ples na vodi (Bathing Beauty, r. George Sidney, 1944). Ta ameriški muzikal je bil v Sloveniji megauspešnica, videlo ga je več kot 100.000 gledalcev. Polovica dvorane uživa v akvatični ekstravaganci, sredi katere se kot Boticellijeva Venera vzpne sinhrona plavalka Esther Williams, druga polovica dvorane pa v njej vidi zahodno dekadenco, ki kvari socialistično mladino.

Glavni junaki filma so mladi džezovski glasbeniki, zaposleni v radijskem orkestru – tega "odigra" kar Big Band RTV Slovenija. Čeprav džez v Jugoslaviji ni bil uradno prepovedan, je veljal za nezaželen ameriški izum. Zato so glasbeniki poslani na "prevzgojno" turnejo po deloviščih, zadrugah in gradbiščih, kjer naj bi pomagali uresničevati socialistično petletko. A njihovi razposajeni prsti imajo druge načrte in kmalu se srečajo s sankcijami.

V rokah drugega režiserja bi se ta zgodba morda spremenila v didaktično kritiko dogmatizma. Karpo Godina iz te premise napravi veliko več – igriv in ludističen, a hkrati poetičen ter tragičen film o svobodomiselnih posameznikih v času represije.

Rdeči boogie se z džezom po ovinku navezuje tudi na zatirano alternativno sceno 80. let. Poleg poklicnih igralcev – Jožefa Ropoše, Iva Bana in Borisa Cavazze – v njem nastopajo predstavniki tedanje pankovske in alternativne scene: Peter Mlakar, Zoran Predin, Zvonko Čoh, Edi Štefančič in Marko Derganc. Ironični vrhunec filma je prizor, v katerem se člani zasedbe Pankrti pojavijo v uniformah miličnikov in se vedejo kot zatiralci. Z Godino ni nikoli dolgčas, v vsaki podobi, ki jo je posnel, tli iskra ludistične subverzije in živega duha.

Socializma ni več, toda Rdeči boogie ostaja aktualen. Če je bila umetnost v socializmu podrejena propagandi, je v kapitalizmu podrejena trgu. Politika jo še vedno skuša obvladovati, uravnavati, izkoriščati. Rdeči boogie predlaga, da jo razumemo kot nenehno dejanje hoje po robu in upora, kot vitalni del družbe, ki kljubuje represiji in konformizmu.

Lepo vabljeni k ogledu obnovljene slovenske filmske klasike.