Čeprav so že od prve napovedi filma naprej Bolečino in slavo mnogi interpetirali kot umetnikov labodji spev, ga je lažje videti kot spravljiv zaključek nekega obdobja in morda že prehod v naslednjega. Foto: IMDb
Čeprav so že od prve napovedi filma naprej Bolečino in slavo mnogi interpetirali kot umetnikov labodji spev, ga je lažje videti kot spravljiv zaključek nekega obdobja in morda že prehod v naslednjega. Foto: IMDb
Bolečina in slava

Mednarodno najbolj uveljavljeni španski režiser je za svojo domovino tako rekoč preverjen adut: leta 2003 je za dramo Govori z njo dobil oskarja za najboljši izvirni scenarij, še tri leta pred tem pa je Španiji tujejezičnega oskarja (kot se mu je do lani reklo) dobil s tragikomedijo Vse o moji materi. Pred nekaj dnevi se je Almodóvarju, ki bo 25. septembra praznoval 70. rojstni dan, z nagrado za življenjsko delo poklonil tudi beneški filmski festival.

Naslednja podelitev oskarjev se bo 9. februarja 2020 zgodila v Los Angelesu.

Bolečina in slava je eden najbolj osebnih Almodovarjevih filmov: jasne avtobiografske poteze bo v zgodbi opazil že bežen poznavalec njegovega dela. Pripoveduje zgodbo o starajočem se gejevskem režiserju Salvadorju – neprekosljivo ga je upodobil Antonio Banderas –, ki se ozira na svoje življenje in otroštvo v 60. letih z ljubljeno mamo Jacinto (Penelope Cruz). Zaradi kroničnih bolečin, ki ga spremljajo že celo odraslo življenje, se umika v samoto in vse pogosteje tudi v omamo mamil.

Na Špančeve filme se lahko zanesemo, da bodo že v svoji formi izjemen estetski užitek: tudi Bolečina in slava v tem pogledu ne razočara. Vse od notranje opreme pa do kostumografije in seveda glasbene podlage je razkošje za čutila – eden od tistih izdelkov, ki jih je treba videti na velikem platnu. Vloga Salvadorja je v Cannesu Banderasu prinesla nagrado za najboljšega igralca.

Favorit, ki ga je treba premagati: Koreja?
Države počasi že izbirajo svoje nacionalne kandidate. Že zdaj za močnega favorita velja Južna Koreja, saj v boj pošilja črno komedijo Parazit, ki je na letošnjem festivalu v Cannesu osvojila zlato palmo. Brazilija tekmuje z dobitnikom canske nagrade un certain regard, dramo Nevidno življenje Eurídice Gusmão, Kolumbija pa z Rokami (Manos), najljubšim filmom filmskih kritikov na berlinskem festivalu. Nizozemska je izbrala v Locarnu predvajani Instinkt, Nemčija pa z dramo System Crasher, ki je na Berlinalu dobila srebrnega medveda. Hrvaški kandidat bo črnohumorna kriminalka Mali režiserja Antonija Nuića, ki je lani zmagala na festivalu v Pulju.