Družine žrtev vojne v BiH-u pa opozarjajo, da Republika Srbska: Boj za svobodo enači žrtve genocida in zločince, poročajo mediji v BiH-u.

Matere žrtev genocida v Srebrenici, kjer so posneli del filma, so opozorile, da film poskuša enačiti žrtve genocida in zločince, zato bi njegovo predvajanje morali prepovedati. Foto: Youtube/zajem zaslona
Matere žrtev genocida v Srebrenici, kjer so posneli del filma, so opozorile, da film poskuša enačiti žrtve genocida in zločince, zato bi njegovo predvajanje morali prepovedati. Foto: Youtube/zajem zaslona

Projekcijo filma srbsko-kanadskega režiserja Borisa Malagurskega so po poročanju televizije N1 BiH doslej že odpovedala mesta Stuttgart, Düsseldorf, München, Offenbach, Salzburg, Celovec, Bern, Bruselj, Antwerpen, Rotterdam in Beljak.

Peticijo za prepoved promocije filma je sprožil Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) minuli teden, potem ko je Malagurski napovedal predvajanje filma v več mestih v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji.

"Biti Srb pomeni biti svoboden," v napovedniku za film izjavi slavni režiser Emir Kusturica. "In to je tisto, kar mnoge moti." Kritiki filma opozarjajo, da ustanovitev Republike Srbske razume kot boj proti "suženjstvu". Foto: Youtube/zajem zaslona

Poveličevanje Republike Srbske in implikacije takega početja
Film po mnenju mednarodne ekipe strokovnjakov z inštituta revidira zgodovino Bosne in Hercegovine med vojno med letoma 1992 in 1995 ter ponižuje žrtve in mednarodna sodišča z upravičevanjem genocida. V sporočilu za javnost so poudarili, da film s svojo vsebino poskuša izenačiti žrtve genocida in zločince z revizijo zgodovinskih, znanstvenih in sodnih dejstev o genocidu v BiH-u.

"Napovednik filma poveličuje ustanovitev entitete Republike Srbske med agresijo v BiH-u kot boj proti suženjstvu in boj za svobodo," so zapisali. Poudarili so, da avtor filma tako javno negira genocid, pa tudi mednarodno pravo, mednarodna sodišča in Združene narode.

V inštitutu so spomnili, da so parlamenti skoraj vseh držav, kjer so napovedali projekcije filma, sprejeli resolucije, s katerimi priznavajo genocid v BiH-u. "Če bodo v teh državah prikazovali film Republika Srbska: Boj za svobodo, bodo s tem kršili omenjene resolucije svojih parlamentov," so opozorili.

Promociji filma nasprotujejo tudi družine žrtev vojne in preživele žrtve vojne v BiH-u, med njimi združenje Matere enklave Srebrenice in Žepa. Matere žrtev genocida v Srebrenici, kjer so posneli del filma, so opozorile, da film poskuša enačiti žrtve genocida in zločince, zato bi njegovo predvajanje morali prepovedati.

"Film zanika genocid, agresijo na BiH in zgodovino BiH-a z namenom, da da dodatno moč zanikovalcem genocida v Srebrenici – tistim, ki so storili zločine proti človečnosti in genocid, tistim, ki slavijo te zločince in podpirajo njihove izvršitelje," so sporočile.

Režiser zanika obtožbe
Srbsko-kanadski filmar Boris Malagurski, nekdanji novinar ruskega medija Sputnik in ruske državne televizije Russia Today, je obtožbe zavrnil. Na Twitterju, kjer je objavil fotografijo iz spominskega centra za žrtve srebrniškega genocida v Potočarih, je zapisal, da je v filmu obsodil vse, kar se je zgodilo v Srebrenici. "Pozivam vse, ki napadajo film, ne da bi ga videli, naj ga najprej pogledajo in potem dajo svoje mnenje," je zapisal.

Po podatkih spominskega centra v Potočarih so sile bosanskih Srbov od 11. do 19. julija 1995 v Srebrenici ubile 8372 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk. Posmrtne ostanke žrtev so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih.

Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 spoznalo Meddržavno sodišče v Haagu. V članicah Evropske unije se 11. julij od leta 2009 obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.