Wim Wenders se je v ospredje prebil kot eden od pionirjev novega nemškega filma v sedemdesetih letih 20. stoletja. Danes velja za eno najpomembnejših osebnosti v zgodovini nemškega in svetovnega filma. Foto: Peter Lindbergh
Wim Wenders se je v ospredje prebil kot eden od pionirjev novega nemškega filma v sedemdesetih letih 20. stoletja. Danes velja za eno najpomembnejših osebnosti v zgodovini nemškega in svetovnega filma. Foto: Peter Lindbergh

V sklopu programa Posvečeno bodo na letošnjem sarajevskem festivalu, ki bo med 13. in 20. avgustom, predvajali tudi retrospektivo izbranih Wendersovih filmov. "Presrečni smo, da bomo lahko izrekli priznanje eni od osrednjih osebnosti svetovne kinematografije," je izjavil direktor festivala Mirsad Purivatra."S svojimi delom na polju vizualne umetnosti, kot izreden režiser in fotograf, občinstvu vedno posreduje nepozabne zgodbe in čustva."

Kot je za dobitnike te nagrade v navadi, bo Wenders v Sarajevu vodil t. i. mojstrski tečaj, festival pa obljublja še posebno projekcijo novorestavrirane različice Wendersovega filma Hotel za milijon dolarjev, s katerim je leta 2000 na berlinskem filmskem festivalu osvojil srebrnega medveda.

Nemški mojster se na sarajevski festival vrača okroglih deset let po svojem prvem obisku: leta 2011 je tam predstavil svoj revolucionarni 3D-film Pina, dolgometražni hommage legendarni koreografinji Pini Bausch. Tistega leta je predaval tudi udeležencem izobraževalnega programa Talents Sarajevo, ki ga organizirajo v sodelovanju z Berlinalom.

Med dosedanjimi prejemniki častnega srca Sarajeva so Mads Mikkelsen, Tim Roth, Isabelle Huppert, Alejandro González Iñárritu, Atom Egoyan, Jafar Panahi, Angelina Jolie, Steve Buscemi, Mike Leigh, Oliver Stone, Robert De Niro, Agnès B., Stephen Frears in drugi.

Glavno žensko vlogov Hotelu za milijon dolarjev (2000), ki je dobil restavrirano različico, je odigrala Milla Jovovich. Foto: IMDb
Glavno žensko vlogov Hotelu za milijon dolarjev (2000), ki je dobil restavrirano različico, je odigrala Milla Jovovich. Foto: IMDb

Zgodnja zavrnitev ga ni odvrnila
Ernst Wilhelm Wenders se je rodil v Düsseldorfu leta 1945 v katoliški družini. Njegov oče je bil zdravnik. Po maturi je vpisal študij medicine in filozofije, a ga je nato opustil. Leta 1966 se je odpravil v Pariz, kjer si je želel obiskovati filmsko šolo IDHEC, a ni opravil sprejemnih izpitov. Ljubezen do filma ga ni zapustila in tako si je tedaj ogledal tudi do pet filmov na dan.

Leta 1967 se je vrnil v Nemčijo in se vpisal na akademijo za televizijo in film v Münchnu. Začel je pisati tudi filmske kritike. Na akademiji je ustvaril več kratkih filmov, diplomiral je leta 1970 s celovečernim prvencem Summer in the City.

Med Wendersovimi ključnimi deli sta kultna filma Paris, Texas (1984) in Nebo nad Berlinom (1987). Plodno je sodeloval z avtorji, kot sta Peter Handke in Sam Shepard (Handke je eden izmed soavtorjev scenarija za film Nebo nad Berlinom, Shepard pa soavtor scenarija za Paris, Texas.) Z obema filmoma je slavil tudi v Cannesu; prvič si je zaslužil zlato palmo za najboljši film in nagrado FIPRESCI, drugič zlato palmo za najboljšega režiserja, seveda poleg nagrad na drugih festivalih. Za film Stanje stvari je leta 1982 dobil zlatega leva na beneškem filmskem festivalu.

Utrinek iz preteklosti: Wim Wenders z igralcema Solveig Dommartin in Brunom Ganzem na canskem festivalu leta 1987. Tistega leta je Wenders na festivalu osvojil nagrado za najboljšega režiserja. Foto: AP
Utrinek iz preteklosti: Wim Wenders z igralcema Solveig Dommartin in Brunom Ganzem na canskem festivalu leta 1987. Tistega leta je Wenders na festivalu osvojil nagrado za najboljšega režiserja. Foto: AP

Wenders je poleg že omenjenih znan tudi po filmih V teku časa (1976), Zgodba iz Lizbone (1994), Buena Vista Social Club (1999) in Ne hodi mi trkat (2005). Poleg uspešnih glasbenih dokumentarcev, kot je Buena Vista Social Club, je režiral več glasbenih videospotov, med drugim za skupini U2 in Talking Heads. Film Sol zemlje je posnel skupaj z Julianom Ribeirom Salgadom; gre za dokumentarni portret fotografa Sebastiaa Salgada, ki ga je zaznamovalo dolgoletno poročanje iz kriznih žarišč.

Leta 2005 je Wenders prejel častnega leoparda na mednarodnem filmskem festivalu v Locarnu, ob sedemdesetletnici pa so mu na 65. berlinskem filmskem festivalu podelili zlatega medveda za življenjsko delo.

Leta 2012 je bila v Düsseldorfu ustanovljena Fundacija Wima Wendersa kot platforma, ki hrani Wendersovo delo na področju filma, fotografije in esejistike. V svojih fotografskih delih se loteva tem, kot so spomini, čas, izguba, nostalgija in gibanje. Izdal je tudi zbirko esejev iz študentskih časov z angleškim naslovom Emotion Pictures.