Helena Koder je kot scenaristka in režiserka ustvarila 17 dokumentarnih filmov. Foto: BoBo
Helena Koder je kot scenaristka in režiserka ustvarila 17 dokumentarnih filmov. Foto: BoBo

Helena Koder se je rodila leta 1937 v Kamniku. Končala je študij romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V gimnaziji je statirala v nekaj filmih in kot študentka igrala vlogo Ane v filmu Kala režiserjev Krešimirja Golika in Andreja Hienga.

Med študijem se je zaposlila na tedanji TV Ljubljana, poznejši Televiziji Slovenija, sprva kot napovedovalka in voditeljica oddaj, po končanem študiju pa kot novinarka in scenaristka.

Čedalje pogosteje je dokumentarce po svojih scenarijih tudi režirala. Sodelovala je v mednarodnih žirijah na televizijskih festivalih v Španiji, na Danskem in v Švici, na Prix Futura v Berlinu, na Prix Italia v Parmi in na festivalu dokumentarnega filma Cinema du reel v Parizu.

Na festivalu dokumentarnega filma Dokudoc leta 2014 je bila razglašena za Dokumentarno ime.

Kot scenaristka in režiserka podpisuje 17 dokumentarnih filmov. Kot scenaristka pa je v sodelovanju z drugimi režiserji, kot so Miran Zupanič, Bojan Labović, Maja Weiss, Bogdan Mrovlje in Mako Sajko, soustvarila še 32 dokumentarcev. Glavni producent skoraj vseh filmov je Televizija Slovenija, piše v utemeljitvi.

Z retrospektivo se bodo poklonili režiserki in scenaristki Heleni Koder. Na fotografiji prizor iz filma Popolni torzo, njen portret kiparja Jakova Brdarja. Foto: RTV SLO
Z retrospektivo se bodo poklonili režiserki in scenaristki Heleni Koder. Na fotografiji prizor iz filma Popolni torzo, njen portret kiparja Jakova Brdarja. Foto: RTV SLO

Med njenimi filmi so bili nagrajeni V areni življenja iz leta 1984 v režiji Jožeta Pogačnika, Dežela smehljaja iz leta 1985 v režiji Mitje Milavca, Magdalenice gospe Radojke Vrančič iz leta 1997 in Obrazi iz Marijanišča iz leta 2001 v lastni režiji ter film o Edvardu Kocbeku Pesnik v pogrezu zgodovine iz leta 2004 v režiji Mirana Zupaniča.

Nagrada, ki jo podeljujejo sedem let
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk Štigličeve nagrade podeljuje od leta 2015. Lani jo je za življenjsko delo prejel Mako Sajko, pred njim pa Ema Kugler, Zdravko Barišić, Karpo Godina, Filip Robar Dorin, Rajko Ranfl in kot prvi Jože Pogačnik.

Letošnjo nagrado bodo nagrajenki podelili 7. junija v Slovenski kinoteki, ko bodo razglasili tudi dobitnike nagrad za izjemno režijo posameznih avdiovizualnih del.