Zaradi težav s sovjetsko cenzuro je Iosseliani emigriral v Francijo, kjer se je za stalno naselil v zgodnjih osemdesetih. Foto: EPA
Zaradi težav s sovjetsko cenzuro je Iosseliani emigriral v Francijo, kjer se je za stalno naselil v zgodnjih osemdesetih. Foto: EPA

Iosselianijevi filmi so bili znani po domišljiji in ironični odmaknjenosti. Režiser je nekoč izjavil, da si želi, da bi bili njegovi filmi darilo nekomu, ki ga ne pozna, a ima enake ideje kot on sam.

Iosseliani se je rodil v Tbilisiju leta 1934 in v 50. letih 20. stoletja študiral na filmski šoli VGIK v Moskvi. Njegova zgodnja filma v Gruziji, Ko odpada listje in Pastorali, sta mu prinesla mednarodno prepoznavnost.

V zgodnjih 80. letih minulega stoletja se je preselil v Francijo, kjer je preživel večji del svojega življenja in kjer je posnel Lunine ljubljence, ki so na beneškem filmskem festivalu prejeli posebno nagrado žirije. To je bila prva v nizu zmag v Benetkah za Iosselianijeve filme.

Iosseliani je leta 1999 v Franciji prejel nagrado Louis-Delluc za film Zbogom, rodna gruda. Leta 2000 je bil na čelu ene od žirij filmskega festivala v Cannesu.

Leta 2002 je na filmskem festivalu v Berlinu za film V ponedeljek zjutraj prejel dve nagradi, vključno z nagrado za najboljšo režijo. Posebno retrospektivo mu je leta 2008 posvetil tudi ljubljanski festival Liffe.

Leta 2011 je bil njegov dokumentarec Chantrapas gruzijski kandidat za mednarodnega oskarja, a na koncu ni bil uvrščen v ožji izbor. Režiser je bil pogosto kritičen do ruske politike, še posebej v zvezi z vojno v Čečeniji in kratko rusko-gruzijsko vojno leta 2008. Tudi leta 2022 je obsodil ruski napad na Ukrajino ter predsednika Putina opisal kot morilca.

Gruzijski premier Irakli Garibašvili je ob vesti o filmarjevi smrti izrazil "globoko žalost" in dodal: "Otar Iosseliani je imel svojstven slog, kar je skupno samo velikim filmskim režiserjem. Njegovi filmi so ob različnih priložnostih naši deželi prinesli mednarodno priznanje."