Zlatega leoparda je v imenu Alija Ahmadzadeja sprejel producent filma Sina Ataeian Dena. Foto: EPA
Zlatega leoparda je v imenu Alija Ahmadzadeja sprejel producent filma Sina Ataeian Dena. Foto: EPA

Celovečerec Alija Ahmadzadeja (1986) o vsakdanu teheranskega prekupčevalca mamil v kriptičnih podobah reflektira življenje v državi, kjer svoboda ni samoumevna. Iranske oblasti so režiserja pred festivalom tudi pozvale, naj filma v Locarnu ne pokaže. Osrednja nagrada festivala je umetniško priznanje in hkrati znak solidarnosti z iranskimi filmskimi ustvarjalci, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Jurij Drevenšek, Dragan Bjelogrlićin in Predrag Miki Manojlović v prizoru iz filma Varuhi formule. Foto: Arhiv Perfo
Jurij Drevenšek, Dragan Bjelogrlićin in Predrag Miki Manojlović v prizoru iz filma Varuhi formule. Foto: Arhiv Perfo

Zelenega leoparda (Pardo Verde Ricola), tako rekoč okoljskega leoparda, je prejela slovenska manjšinska koprodukcija o "srbskem Černobilu", naslovljena Varuhi formule, navaja portal Deadline. V mednarodni igralski zasedbi je slovenski igralec Jurij Drevenšek, film je nastal v koprodukciji produkcijske hiše Perfo in so ga lani snemali tudi v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani.

Srbsko-slovensko-črnogorsko-makedonsko koprodukcijo je režiral Dragan Bjelogrlić, ki v filmu tudi igra, ob njem pa nastopajo še Predrag Miki Manojlović, Alexis Manenti, Radivoje Raša Bukvić, Lionel Abelanski, Ognjen Mićović, Anne Serra, Jeremie Laheurte in drugi. Film sklene pesem Put, ki sta jo skupaj ustvarila Magnifico in Konstrakta.

Bjelogrlić je scenarij napisal z Vukom Ršumovićem in Ognjenom Sviličićem po resnični zgodbi, ki jo je v romanu Slučaj Vinča (Primer Vinča 2017) popisal Goran Milašinović. Zaradi nesreče v Vinči bi lahko izgubilo življenje šest raziskovalcev. "Varuhi formule so predvsem zgodba o izjemni človeški humanosti, ki jo je navdihnilo resnično dogajanje iz leta 1958," je o filmu zapisal Bjelogrlić.

Režiser in igralec Dragan Bjelogrlić z leopardom, ki mu ga je prinesel film Varuhi formule. Foto: EPA
Režiser in igralec Dragan Bjelogrlić z leopardom, ki mu ga je prinesel film Varuhi formule. Foto: EPA

17. maja 1958 je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu. Še istega leta se je 15. oktobra med raziskovalnim delom na tem reaktorju zgodila nesreča. Šesterica raziskovalcev je bila izpostavljena obsevanju smrtonosnega odmerka urana. Da bi jim rešili življenje, so jih poslali v pariško bolnišnico Fondation Curie na zdravljenje pod vodstvom priznanega profesorja Mathéja.

Profesor, ki je prepričan, da so izdelovali jedrsko orožje, predlaga tvegan in do takrat na ljudeh še nikoli izveden poseg presaditve kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Parižani, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovini izvedena transplantacija kostnega mozga, piše na spletni strani filmskega distributerja Fivia. Zelenega leoparda so sicer v Locarnu prvikrat podelili lani.

Nagrado za najboljšo režijo je prejela ukrajinska v Kijevu in Berlinu živeča režiserka Maryna Vroda (1982) za mednarodno koprodukcijo Stepne. Igrani celovečerec spremlja podeželsko življenje v Ukrajini, daleč stran od vojne. S podelitvijo teh dveh nagrad – in z večino drugih odločitev – so festivalske žirije v glavnem zadovoljile pričakovanja, piše DPA.

Prejemnica leoparda za najboljšo žirijo Maryna Vroda živi in dela med rodnim Kijevom in Berlinom. Foto: EPA
Prejemnica leoparda za najboljšo žirijo Maryna Vroda živi in dela med rodnim Kijevom in Berlinom. Foto: EPA

Žirija osrednjega tekmovalnega programa, ki ji je predsedoval francoski igralec Lambert Wilson, je drugo najpomembnejšo nagrado podelila filmu Nu astepta prea mult de la sfarsitul lumii (Ne pričakujte preveč od konca sveta) romunskega filmarja Raduja Judeja. V svojem najnovejšem celovečercu, v katerem v stranski vlogi nastopa priznana nemška igralka Nina Hoss, se kritično spoprijema s socialno nepravičnostjo v Romuniji.

Nagrado za najboljšo igro je prejela Clara Schwinning za vlogo v filmu Ein schöner Ort. Za to tako rekoč filozofsko družbeno panoramo pa je nemška režiserka Katharina Huber v konkurenci mladih ustvarjalcev prejela nagrado za najboljšo mlado režiserko. Isold Halldorudottir in Stavros Zafeiris, glavna igralca v nemškem igranem filmu Touched, ki je bil prav tako na ogled v konkurenci mladih ustvarjalcev, sta bila nagrajena za svoje igralske dosežke.

V kategoriji eksperimentalnih filmov je glavno nagrado za kratki igrani film prejela 15-minutna dansko-nemška koprodukcijska drama En Undersogelse af Empati nemške režiserke Hilke Rönnfeldt. V kategoriji eksperimentalnega filma je glavno nagrado za kratki igrani film prejela tudi nemško-brazilska koprodukcija Du bist so wunderbar brazilskega režiserskega tandema Leandra Goddhina in Paula Menezesa.

Festivalske projekcije se odvijajo na trgu Piazza Grande. Foto: EPA
Festivalske projekcije se odvijajo na trgu Piazza Grande. Foto: EPA

V Locarnu so prvikrat do zdaj za igralske dosežke podelili nagrade, ki so spolno nevtralne. Eno od dveh takšnih nagrad je prejela grška igralka Dimitre Vlagopolou za vlogo v igranem filmu Animal, v katerem je upodobila mlado žensko, ki jo preganja kapitalizem. Nagrajena je bila tudi nizozemska igralka Renee Soutendijk, ki v antikolonialistični drami Sweet Dreams nastopa v vlogi žene lastnika plantaže, ki se na osupljiv način zoperstavlja moškemu nasilju.

V mednarodnem tekmovalnem programu je bilo na ogled 17 filmov z vsega sveta. Skupno je bilo na festivalu, ki se je začel 2. avgusta, prikazanih 214 kratkih, eksperimentalnih, dokumentarnih in igranih filmov. Prejemnike nagrad so razglasili popoldne, drevi pa bodo zmagovalce predstavili občinstvu na gala dogodku, ki bo potekal na trgu Piazza Grande.