Po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa je igralka svoj rojstni dan opisala kot "lep mejnik" in povedala, da je še vedno zaposlena. "Pripravljam knjigo risb, skic v rdeči okri, ki so pomembna, zahtevna dela," je napovedala. "Morda sem bila razvajena, a še vedno delam, še vedno se mi zdi, da imam veliko povedati, in upam, da bom imela še čas, da dosežem vse, kar sem si želela."

Številni pa menijo, da si velika Gina Lollobrigida ni zaslužila starosti, v kateri ne sme več sama odločati o svojem premoženju. Sodišče ji je namreč po letih družinskih sporov dodelilo skrbnika. "Pravico imam živeti v miru, pa tudi umreti v miru," je Gina Lollobrigida dejala v solzah na italijanski televiziji novembra lani. To je bil do danes tudi njen zadnji nastop v javnosti.

Lollobrigida velja za eno od največjih div italijanskega filma. Ob drugih italijanskih igralkah, kot so Sophia Loren, Claudia Cardinale in Monica Vitti, je v povojnih desetletjih dosegla svetovno slavo in bila pred kamero z največjimi filmskimi zvezdami. Na podlagi enega od njenih filmov so jo celo opisali kot "najlepšo žensko na svetu", najbrž deloma zato, ker je leta 1955 nastopila v filmu La Donna Piu Bella del Mondo.

Humphrey Bogart je nekoč izjavil, da je "Marilyn Monroe ob njej videti kot Shirley Temple". Pozneje se je uveljavila tudi kot fotografinja in kiparka.

Umetnica z zapletenim priimkom, ki ga kljub prigovarjanju nekaterih režiserjev ni nikoli želela zamenjati za krajšo, umetniško različico, se je rodila leta 1927 vzhodno od Rima. Leta 1946 je v prestolnici služila kruh kot statistka ter s portretiranjem gostov v lokalih, ko jo je odkril filmski ustvarjalec Mario Costa. Svojo prvo večjo filmsko vlogo je dobila leta 1948 v filmu Follie per l'opera. To je bil začetek sijajne kariere, v kateri je sodelovala s številnimi hollywoodskimi velikani; od Humphreyja Bogarta do Marcella Mastroiannija, Seana Conneryja, Aleca Guinnessa, Burta Lancastra in Rocka Hudsona.

Igrala je tudi ob Anthonyju Quinnu v Notredamskem zvonarju (1956). Med njene velike uspešnice sodita med drugim filma Fanfan la tulipe in Les belles de nuit iz leta 1952.

Od leta 1956 do 1959 je štiri leta zapored prejela bambija kot najboljša mednarodna igralka in številne nagrade v rodni Italiji. Vendar "La Lollo" v nasprotju s Sophie Loren ni osvojila nobenega oskarja. Leta 1961 je dobila zlati globus za film Come September, v katerem je nastopila ob Rocku Hudsonu.

Njen prvi mož je bil Slovenec
V zasebnem življenju in ljubezni je imela po lastnih besedah "manj sreče kot drugi". V zakonu s slovenskim zdravnikom Milkom Škoficem, poročila sta se leta 1949, od katerega se je ločila leta 1971, se ji je rodil sin Andrea Milko mlajši. Prav sin je dosegel, da je njegova mati zaradi svojega duševnega stanja dobila finančnega skrbnika.

Umazane bitke za dediščino
V sporu s sinom in vnukom ne gre za dobro počutje dive, temveč za denar, je zadeve komentiral igralkin odvetnik Antonio Ingroia, ki je bil nekoč protimafijski tožilec.

Zgolj bogastvo je imel v mislih tudi goljuf iz Španije, s katerim se je Lollobrigida leta 2006 skorajda poročila. (Pravzaprav sta se poročila, a je vatikansko sodišče pozneje zakon razveljavilo.)

Tudi v zdajšnjem sporu s sinom je v ospredju mladenič – tokrat njen pomočnik Andrea Piazzolla, po besedah Lollobrigide njena "velika sreča". Moški z ženo in otrokom živi pri igralki in po trditvah njenega sina manipulira z Gino Lollobrigido; pred leti naj bi naznanila, da mu bo zapustila večino svojega premoženja.