Avtorica filma Bernadett Tuza-Ritter je želela gledalcu pobliže predstaviti občutja glavne junakinje in njen zadušljivi položaj. Foto: IMDb

Filmska kamera se z medčloveško bližino osredotoči na ranljivega človeka, katerega izkoriščanje ostaja v družbi nevidno, piše v utemeljitvi nagrade.

Ob spletanju tesnih vezi z glavno junakinjo je ustvarjalka filma sprejela pomembne etične odločitve, a ohranila prostor, v katerem gledalci sami premislijo o odgovornosti kot delu ustvarjanja dokumentarnih filmov.

Žirija

Sistemski problem sodobnega izkoriščanja
S pripovedjo zelo osebne zgodbe film razkrije sistemski problem sodobnega izkoriščanja in finančne odvisnosti ter poudari prvenstven pomen osebne svobode vsakega človeka. Sprememba, nastala zaradi pobega iz zatiranja, pokaže, kako življenjske razmere, ki zagotavljajo dostojanstvo in svobodo, človeku omogočijo, da si povrne tako moč in ponos kot samostojnost.

Začetek 21. FDF-ja s filmom Sakawa: kako se Zahodu vrača, kar počne Afriki

Pomembne etične odločitve
Ob spletanju tesnih vezi z glavno junakinjo je ustvarjalka filma sprejela pomembne etične odločitve, a ohranila prostor, v katerem gledalci sami premislijo o odgovornosti kot delu ustvarjanja dokumentarnih filmov, je še zapisala žirija, ki so jo sestavljali novinarka Kristina Božič, upokojena germanistka, ki je bila tudi prostovoljka Unicefa, Irena Butoln ter direktorica mednarodnega festivala dokumentarnih filmov na temo človekovih pravic Verzio v Budimpešti Oksana Sarkisova.

Kamera se osredinja na ozračje
Avtorica filma Bernadett Tuza-Ritter je želela gledalcu pobliže predstaviti občutja glavne junakinje in njen zadušljivi položaj, piše na spletni strani FDF-ja. Kamera se osredinja na ozračje in njeno čustveno stanje ‒ za osvetlitev, kako leta nečloveškega ravnanja lahko žrtvam nadenejo spone psihološke ječe. Sužnjelastniška družina ves film ostaja anonimna, deli teles, njihove sence, glasovi in predmeti, ki jih obdajajo, so edini kazalniki njihove identitete in bivalnega okolja, je še povedala režiserka. Njen cilj je bil, pravi, zgodbo narediti univerzalno: "Ta problem najdemo po vsem svetu."

Po podelitvi nagrade so v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma prikazali še zaključni film ‒ Razglednice hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, ki prinaša zbirko dvanajstih kratkih pripovedi o krajih hrvaškega podeželja.