Lex Netflix predvideva, da bi pretočne platforme štiri odstotke prihodkov, ki jih ustvarijo v Švici, namenile domači filmski industriji. To morajo že od leta 2007 početi vse švicarske televizijske hiše. Foto: Reuters
Lex Netflix predvideva, da bi pretočne platforme štiri odstotke prihodkov, ki jih ustvarijo v Švici, namenile domači filmski industriji. To morajo že od leta 2007 početi vse švicarske televizijske hiše. Foto: Reuters

Uredba zahteva od platform za pretakanje, kot sta denimo Netflix in Disney+, da štiri odstotke svojega prometa, ustvarjenega v Švici, vložijo v lokalno filmsko produkcijo – bodisi s sodelovanjem pri produkcijah bodisi s plačilom davka, ki bo namenjen podpori kinematografov oz. promociji domačih filmov. V švicarsko produkcijo se lahko vključijo z odkupom tam nastajajočih programov, ustvarjanjem lastnih programov ali pa jih podprejo z naložbo.

Štiri odstotke prometa morajo sicer že od leta 2007 v domačo filmsko produkcijo vlagati vse švicarske televizijske hiše.

Nasprotniki zakona so pred referendumom med drugim opozarjali, da bi zaradi tega platforme lahko povišale vpisnino, prav tako, da bi to lahko vodilo do podobne obveze za Spotify in Apple Music. Foto: Reuters
Nasprotniki zakona so pred referendumom med drugim opozarjali, da bi zaradi tega platforme lahko povišale vpisnino, prav tako, da bi to lahko vodilo do podobne obveze za Spotify in Apple Music. Foto: Reuters

Dodatnih 18 milijonov frankov za domačo produkcijo
V zadnjih letih je po navedbah ministrstva za kulturo švicarska filmska produkcija z javnim financiranjem v povprečju prejela 105 milijonov švicarskih frankov. Po podatkih Zveznega urada za kulturo naj bi z novim takonom sektor za filmsko ustvarjanje pridobil še dodatnih 18 milijonov švicarskih frankov na leto. Platforme za pretakanje video vsebin bodo morale poleg tega uporabnikom svojih storitev v Švici ponujati najmanj 30 odstotkov evropskih vsebin. Nekaj podobnega velja tudi drugod po Evropski uniji, kjer morajo ponudniki pretočnih vsebin do 20 odstotkov programa odmeriti evropski vsebini v lokalnih jezikih.

Podoben zakon so sprejeli na Portugalskem, kjer morajo ponudniki pretočnih vsebin odstotek svojega prihodka nameniti Institutu za film in avdiovizualne vsebine (ICA). Na Danskem razmišljajo o 5-odstotnem vložku v domačo televizijsko produkcijo, v Španiji pa o obdavčitvi, s katero bi podprli domač avdiovizualni sektor.

Argumente nasprotnikov zakona, ki so med drugim svarili, da bi se zaradi tega lahko povečala cena storitev platform, so na švicarskem ministrstvu za kulturo zavračali z zgledom Francije, kjer kljub uvedbi obveznega vlaganja tudi do 25 odstotkov prihodkov pretočne platforme niso podražile svojih storitev.

30 odstotkov vsebine na platformi bo moralo biti evropskih filmov in serij. Foto: Reuters
30 odstotkov vsebine na platformi bo moralo biti evropskih filmov in serij. Foto: Reuters

Namen "Zakona Netflix" je podpora vpetosti švicarske filmske produkcije v mednarodni prostor. "Švicarski film je postal precej bolj mednaroden. S tem novim korakom bo lahko šel še dlje," je še pred referendumom dejal švicarski režiser Lionel Baier, ki se bo na bližajočem se festivalu v Cannesu predstavil s filmom Continental Drift. Meni, da bo uredba omogočila dvig kvalitete in ambicije, švicarski režiserji pa bodo s tem začeli razmišljati v drugih razsežnostih, saj bodo njihove serije in filmi na takšnih platformah dosegali občinstvo po vsem svetu.