Kratki film Zdravi ljudje za razvedrilo (1971) je bil komičen dokument pestrosti vseh narodov in narodnosti Avtonomne pokrajine Vojvodine. V času nastanka je bil precej kontroverzen, saj oblastem ni bilo jasno, ali se Karpo Godina iz koncepta bratstva in enotnosti norčuje ali ga preprosto slavi. Foto: Slovenska kinoteka
Kratki film Zdravi ljudje za razvedrilo (1971) je bil komičen dokument pestrosti vseh narodov in narodnosti Avtonomne pokrajine Vojvodine. V času nastanka je bil precej kontroverzen, saj oblastem ni bilo jasno, ali se Karpo Godina iz koncepta bratstva in enotnosti norčuje ali ga preprosto slavi. Foto: Slovenska kinoteka
Sorodna novica 80 let Karpa Godine, cineasta z opusom, ki je pomemben del slovenske in evropske filmske dediščine

V Slovenski kinoteki bodo odprli razstavo, posvečeno filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij. Odprtja razstave se bo udeležila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Ideja za razstavo se je rodila lani poleti, ko je Godina praznoval 80 let in ko so se v Slovenski kinoteki zavedeli, da o cineastu z izjemno zanimivim opusom ni bilo še nobene obsežnejše razstave. Godina, ki je po besedah sokustosinje Kristine Ravnikar že več let prijatelj ustanove, je proces nastanka razstave pozorno spremljal: veliko so se pogovarjali, sicer pa jima je s sokustosom Matevžem Jermanom dal proste roke.

Ključni slovenski "črnovalovec"
Leta 1943 v Skopju rojeni Godina je že kot gimnazijec prejel laskav naziv mojstra umetniške fotografije. Kot študent akademije se je sredi 60. let preteklega stoletja uveljavil z vrsto eksperimentalnih filmov in na živahnem prizorišču jugoslovanskega amaterskega filma pustil močan pečat. Kot profesionalni režiser kratkih filmov in kot direktor fotografije je obveljal za eno ključnih imen t. i. jugoslovanskega črnega vala. Ustvarjalno je sodeloval pri skoraj sto filmskih delih in še pri mnogo več ikoničnih oglasnih videospotih.

Karpo Godina je že dolgo in še vedno vzor generacijam filmskih ustvarjalcev, z izvirnim pristopom k obdelavi resnih tem pa mu je, z le njemu lastno ironijo, uspelo približati svoja dela tudi širšemu gledalstvu. Foto: BoBo
Karpo Godina je že dolgo in še vedno vzor generacijam filmskih ustvarjalcev, z izvirnim pristopom k obdelavi resnih tem pa mu je, z le njemu lastno ironijo, uspelo približati svoja dela tudi širšemu gledalstvu. Foto: BoBo

Na pot profesionalne filmske produkcije je vstopil leta 1968, ko ga je Želimir Žilnik kot direktorja fotografije, snemalca in montažerja povabil k filmu Zgodnja dela (Rani radovi). Svoj prvi celovečerec Splav meduze je Godina posnel leta 1980 – film podpisuje kot režiser, direktor fotografije, snemalec in montažer. Med njegovimi celovečernimi filmi velja omeniti še Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj.

Slovensko filmsko krajino je zaznamoval tudi kot pedagog in jo še zmeraj neutrudno sooblikuje kot skrbnik filmske zgodovine. Je svetovni promotor filma in še vedno dejaven ustvarjalec. Njegovemu delu je bilo posvečenih več domačih in tujih retrospektiv, ob tem pa za zdaj ostaja edini slovenski avtor, čigar retrospektiva je bila predstavljena v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA.

Ker je tako vsestranski in raznoroden, bi ga bilo po besedah kustosov krivično "popredalčkati", brez dvoma pa je v njegovem opusu mogoče odkriti najbolj prepoznavno formalno določilo, ki je tudi osrednje tkivo pričujoče razstave, h kateremu se kot avtor neutrudno vrača. Gre za estetiko živih slik v prepletu z redko sposobnostjo ugledati presežno v banalnosti vsakdana.

Splav meduze v ospredje postavi učiteljici Kristino in Ljiljano, izgubljeni sredi širine vojvodinske pokrajine. Prva je Slovenka, druga je Srbkinja, obe pa sanjata o novem življenju v velikem mestu. Film je od začetka do konca obogaten z literarnimi in vizualnimi elementi dadaizma in nadrealizma. Leta 1980 je prejel nagrado Prix de la Cinemateque Royale de Belgique. Foto: Bergamo Film Meeting
Splav meduze v ospredje postavi učiteljici Kristino in Ljiljano, izgubljeni sredi širine vojvodinske pokrajine. Prva je Slovenka, druga je Srbkinja, obe pa sanjata o novem življenju v velikem mestu. Film je od začetka do konca obogaten z literarnimi in vizualnimi elementi dadaizma in nadrealizma. Leta 1980 je prejel nagrado Prix de la Cinemateque Royale de Belgique. Foto: Bergamo Film Meeting

Gibanje, zamrznjeno v sliko
Razstava v svoji zasnovi izhaja iz življenja statičnih prizorov in potiskanja zamrznjenih podob v gibanje. Naslanja se na za Godino značilne tableaux vivants oz. tabloje, zamrznjene žive slike ali statično uokvirjene razglede.

Po besedah Ravnikar je Godinov opus tako širok, da je bilo treba najti neko temo razstave oz. se opredeliti. S sokustosom sta se odločila, da se osredotočita na slog, ki ga je uporabljal v kratkih filmih, oz. tabloje, ki so ga nato spremljali skozi celo kariero in jih je nato uporabljal tudi v režijskih celovečercih. Poudarila je, da na razstavi ni zajet celoten opus, ampak filmi, ki so bolj ali manj vezani na to formo.

Ob razstavi bo kinoteka v sodelovanju z Galerijo Fotografija izdala tudi zbornik razprav in razstavni katalog z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij.

Ne zamudite tudi projekcij
V času razstave bodo v Dvorani Silvana Furlana na ogled tudi filmi, ki jih je Godina ustvaril kot režiser, direktor fotografije, snemalec in montažer.

Razstava v Slovenski kinoteki bo na ogled do 22. decembra. V septembru pa bodo odprli še razstavo v Galeriji Fotografija z naslovom Karpo Godina: Ko je šla svoboda čez rob, ki bo predstavila Godinovo udejstvovanje v svetu oglaševanja.