Festival DEF bo v sredo uradno odprl film Dežela ljubezni o rejcu severnih jelenov in pesniku Juriju Velli, ki živi v tajgi Zahodne Sibirije. Na festivalu bodo prikazali 17 etnografskih ali dokumentarnih filmov.

Festival DEF bo v sredo uradno odprl film Dežela ljubezni o rejcu severnih jelenov in pesniku Juriju Velli, ki živi v tajgi Zahodne Sibirije. Za Vello je dežela ljubezni kos gozdne tundre, kjer se vsako jesen parijo njegovi jeleni. Obenem je območje priljubljeno lovišče uslužbencev korporacije Lukoil, ki tam črpa nafto. Juri si že leta prizadeva, da bi lukoilovce nagnal iz dežele, saj hrup avtomobilov, streli lovskih pušk in vsesplošen trušč, ki ga povzročajo opiti delavci, moti parjenje njegovih jelenov. Foto: DEF

Razraščajo se prek meja kratkega filma
Mednarodni festival DEF, ki ga organizirata Slovensko etnološko društvo in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je posvečen etnografskim dokumentarnim filmom, ki jih ustvarjajo etnologi in antropologi, pa tudi neodvisni filmarji in dokumentaristi. Filme za letošnji festival so izbrali selektorji Naško Križnar, Miha Peče in Manca Filak.

Kot je v katalogu zapisal Peče, so dolžine letošnjih filmov v povprečju najdaljše do zdaj. Ta težnja se po njegovih besedah v prihodnosti verjetno ne bo spremenila, ker kratki filmi ne zmorejo razviti pripovedi, primerljive z dolgometražnimi filmi. Izbrani kratki filmi to potrjujejo s svojo formo, ki se spogleduje z alternativnimi oblikovnimi modusi, npr. poetskim ali konceptualnim slogom.

Poudarek na vzhodnoevropskih temah
Na tematskem področju so selektorji opazili manjši odmik od migracijskih vsebin, ki so prevladovale na prejšnjem festivalu, povečalo pa se je število filmov, ki so bili posneti v Vzhodni Evropi, Ukrajini in Rusiji. Tudi tokrat sta na festivalu filma, ki se nanašata na specifičen žanr oz. na etnomuzikološko ali pripovedno folkloristično področje, nekaj filmov pa je poudarjeno refleksivnih, izpostavljajo in prevprašujejo posamezne metodološke postavke in etične zapovedi.

V četrtek lahko ujamete film Po molitvi, ki dokumentira boj za neodvisnost Kašmirja v Indiji. Foto: DEF

Norveški antropolog v gosteh
Festival bo letos gostil Petra I. Crawforda, profesorja vizualne antropologije na Arktični univerzi na Norveškem v Tromsu. V svojem predavanju 7. marca v dvorani Zemljepisnega muzeja bo predstavil Nordijsko zvezo za antropološki film (NAFA), ki je pomembna na področju vizualne etnografije.

Poleg tega bodo po nekaj letih izostanka spet podelili plaketo Nika Kureta. Plaketo, ki jo Slovensko etnološko društvo podeljuje za pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma v Sloveniji, bo prejela Nadja Valentinčič Furlan.

Kot je v utemeljitvi zapisal Naško Križnar, je za njeno tridesetletno delovanje na področju etnografskega filma in vizualne antropologije značilno povezovanje različnih vlog. Je urednica, raziskovalka zgodovine etnografskega filma, mentorica, prevajalka, fotografinja, predavateljica, moderatorka, videosnemalka, režiserka in montažerka. Glavnina njenih prizadevanj je usmerjena v razmislek o vlogi in pomenu vizualne dokumentacije v (etnografskem) muzeju. O tem je neutrudno pisala in skušala hkrati z zgledom vizualne produkcije ohranjati stik z dogajanjem v Sloveniji in v svetu na področju vizualne etnografije.

Med dosedanjimi prejemniki plakete Nika Kureta je prva, ki je bila osnovnega izobraževanja deležna iz virov domače prakse vizualne antropologije in zdaj temu okolju obilno vrača, zlasti na področju muzealske uporabe vizualne etnografije, ki ga je sama odkrila in utemeljevala, je še zapisal.

Projekcije filmov bodo v Slovenski kinoteki, Dnevi etnografskega filma pa se bodo končali 9. marca.

Sodobna džungla je zgodba dveh starostnikov v odročnem, podeželskem Chiapasu: Carmen živi skromno, a spokojno življenje na zemlji, ki je pokopala njenega moža. Padel je za gibanje kmetov brez zemlje. Šaman Juan ima hude težave s kilo, ki je njegovi uroki ne zmorejo pozdraviti. Nasede šarlatanom, ki mu prodajajo zvarke in prehranska dopolnila. Foto: DEF