Gre za področje, ki se v zadnjih letih skokovito razvija in ki bi lahko človeška življenja že zelo kmalu korenito in nepovratno spremenilo. Kljub temu pa ni popolnoma jasno, komu je ta prelomna tehnologija namenjena: korporacijam, avtoritarnim režimom ali v dobro človeštva.

iHuman je poln osupljivih podob tako živega sveta kot računalniških animacij, ki skupaj ustvarjajo nasprotje med naravo in polimorfno, samorazvijajočo se strukturo z vse večjo samostojnostjo. Foto: Tonje Hessen Schei
iHuman je poln osupljivih podob tako živega sveta kot računalniških animacij, ki skupaj ustvarjajo nasprotje med naravo in polimorfno, samorazvijajočo se strukturo z vse večjo samostojnostjo. Foto: Tonje Hessen Schei
Tonje Hessen Schei: "Ti zelo bogati beli fantje, ki vodijo naš svet, funkcionirajo kot mafija"

V filmu iHuman so nanizani intervjuji s ključnimi znanstveniki, ki delajo na področju umetne inteligence, in z novinarji in raziskovalci, ki njihovo delo spremljajo. Med njimi so tehnološki optimisti, kot je "oče umetne inteligence" Jürgen Schmidhuber, pa tudi kritiki, kot sta novinarka Kara Swisher in odvetnik za človekove pravice Philip Alston, ki opozarjajo na grozljive posledice, ki bi jih zloraba umetne inteligence lahko imela za človeštvo – in jih marsikje že ima, še posebno na Kitajskem, kjer to tehnologijo uporabljajo za skrajni nadzor.

Pomembno vlogo v filmu odigra tudi njegova vizualna podoba. Glede na temo – ki buri številne duhove, zastavlja več vprašanj, kot jih razjasni, je predmet tako velikih upov kot strahov in je nepredvidljiva prelomnica v človeškem razvoju – bi dokumentarni film zlahka ostal pri t. i. govorečih glavah, torej bolj na verbalni kot na vizualni ravni. iHuman je kljub temu poln osupljivih podob tako živega sveta kot računalniških animacij, ki skupaj ustvarjajo nasprotje med naravo in polimorfno, samorazvijajočo se strukturo z vse večjo samostojnostjo.

Umetna inteligenca bi lahko rešila okoljsko krizo, pospešila razvoj zdravstva, odpravila revščino in izkoriščanje, a jo za zdaj središčni akterji – korporacije, kot so Google, Amazon in Facebook, ki sodelujejo z vladami, uporabljajo predvsem za nadzor in vohunjenje, za vplivanje na javno mnenje, tako da vsakemu uporabniku prikazujejo novice, ki bodo glede na njegov osebni profil zanj najbolj prepričljive, ter za izjemno donosno sodelovanje z vojaško industrijo.

Kako bo ob vsem tem videti prihodnost, ko bo napočil trenutek, ko umetna inteligenca začne delovati avtonomno in bo odločitve začela sprejemati sama? iHuman je film, ki na trenutke vzbuja nelagodje: deluje kot distopično videnje prihodnosti, vendar prihodnosti, ki pravzaprav že postaja sedanjost.

Iz oddaje Gremo v kino.