To je zgodba o močni ženski, ki je v izrazito patriarhalni družbi izstopila iz zamejitev pričakovanj. Foto: IMDb

V zrelih letih se osamosvoji, vzame v roko fotoaparat in postane reporterka v moškem poklicu; še več, zaslovi z dokumentiranjem brutalnih mafijskih umorov, ki so bili lep čas del krvavega sicilijanskega vsakdanjika. Dokumentarni film Mafija v objektivu je spomenik o močni ženski, ki je v izrazito patriarhalni družbi izstopila iz zamejitev pričakovanj in bila uspešna v svojem poklicu, ki se ga je priučila sama.

V objektivu filma je najprej živahna in kljubovalna Letizia Battaglia, vendar je mojstrstvo režiserke Kim Longinotto, ki se je v piljenju svojega observacijskega pristopa navdihovala pri kolegu Nicku Broomfieldu, v tem, da nizanju vsebinskih, vizualnih in pomenskih plasti kar ni konca. Tako rekoč vsak prizor odpre novo dimenzijo, pa naj gre za epizodo iz vihravega življenja proslule fotografinje ali izsek iz življenja italijanske družbe. Gre za izvrsten preplet zasebnega in javnega, in že v tem spoju je skrito tudi sporočilo, da eno in drugo ni nikoli povsem ločeno, ali povedano drugače, da so intimne zgodbe vedno del družbenih, in nasprotno.

Foto: IMDb

Podobno velja za splet strasti in razuma, s katerim bi lahko označili portretiranko, pa tudi premike, ki jih je hkrati dokumentirala in soustvarjala. Ne nazadnje sta tudi množični obsodbi sicilijanskih mafijcev in njihovih praks botrovala izjemna mera osebnega poguma tožilcev Falconeja in Borsellina, za katerega sta plačala z življenjem, ter bes ljudstva. Morda je k temu, da je množica spregledala vso grozljivo neglamuroznost mafije ter premagala strah, pripomoglo tudi življenjsko delo Letizie Battaglia.

Skozi vpogled v življenje izjemne posameznice pa se odpre tudi prikaz ozadja srhljive resničnosti. Montaža različnih pristopov, od intervjujev, televizijskih posnetkov, vložkov iz starih italijanskih filmov in statičnih fotografij, prinaša hkrati že tudi premislek o medijih, pri čemer se celo sama Letizia sprašuje o tem, koliko so renesančne kompozicije njenih na videz naključno ujetih trenutkov v skladu z vsebino.

Enega od ključnih stavkov slišimo mimogrede na začetku: sprega mafije in politične korupcije drži ljudi v revščini. Prisluhniti mu velja vedno znova, do spoznanja, da film ne govori le o Siciliji.

Iz oddaje Gremo v kino, ki ji lahko prisluhnete spodaj.

Božja milost, Mafija v objektivu, Ne pozabi dihati, Dnevi nemškega filma, Noč grozljivk, 30. Liffe