Starec in pištola je "bolj ali manj resnična zgodba" o človeku, odločenem živeti po lastnih pravilih … in se pri tem zabavati, so zapisali v Kinodvoru, kjer si lahko ogledate film. Foto: Kinodvor

In tako dalje. Članek Starec in pištola, ki je bil povod in osnova za nastanek istoimenskega filma, je v reviji The New Yorker izšel že leta 2003, a kakor da bi bil pisan prav za – menda poslovilno – filmsko vlogo Roberta Redforda.

Film je že na sporedu slovenskih kinematografov.

Redford je namreč pri skoraj triinosemdesetih še vedno osupljivo čil, njegove modre oči presenetljivo živahne, njegov slog pa prav tako gentlemensko uglajen, kakor je bil vso njegovo skoraj šestdeset let dolgo in zelo bogato kariero. Za konec si je, po lastnih besedah, zaželel nečesa "optimističnega in pozitivnega", zato se je prepustil režijski in scenaristični taktirki ameriškega kolega Davida Loweryja, ki si je film sprva zamislil kot klasično kriminalko, a tovrstna različica Redfordu nikakor ni ustrezala.

Po številnih predelavah in osnutkih je nato namesto resnične zgodbe o zloglasnem ameriškem roparju Forrestu Tuckerju, znanem predvsem po svojih številnih in izjemnih pobegih iz različnih zaporov, nastala nekoliko mehkejša in bolj pravljično zamišljena komična kriminalna drama z biografskimi primesmi, ki je legendarnemu igralcu resnično pisana na kožo.

Poleg Redforda se v vidnejših vlogah pojavijo še Sissy Spacek, ki kot Tuckerjeva zadnja ljubezen poskrbi za romantično plat filma, Danny Glover in Tom Waits sta njegova dolgoletna roparska kompanjona ter Casey Affleck, ki kot policaj na lovu za Tuckerjem v film vnese nekaj aluzij na uspešnico Ujemi me, če me moreš iz leta 2002. Tudi sicer je film poln drobnih namigov in posvetil, povezanih z dolgoletno Redfordovo kariero. V njem se pojavi celo kratek posnetek iz njegovega filma Lov iz sredine šestdesetih let, zato ga je nujno treba gledati predvsem skozi prizmo poslavljanja tega velikega igralca. Tako zgodba, ki je kot biografija nekega nenavadnega posameznika zanimiva že sama zase, kot tudi izpeljava filma, ki bi – roko na srce – sicer lahko bila še nekoliko spretnejša in malo manj melodramatična, sta uglašeni na še en izjemen Redfordov nastop, vreden vsake minute.

S Starcem in pištolo, ki z naslovom seveda namerno spominja na Hemingwayjevo novelo Starec in morje, je režiser Lowery menda hotel "napisati ljubezensko pismo enemu največjih junakov velikega platna". In to se mu je kljub nekaterim rahlim dramaturškim pomanjkljivostim tudi posrečilo in Robert Redford se s filmskega platna poslavlja tako, kot je na njem tudi začel – s klobukom, pištolo in na konju.

Starec in pištola