V domu, ki si ga delita s prezaposlenim možem, je vse čisto, urejeno in pospravljeno. Kolesje njenega življenje vrže iz tira spoznanje (po blažjem moževem infarktu), da ni bila edina ženska v njegovem življenju. Britt-Marie spakira kovček in sprejme edino službo, ki je na razpolago glede na njena leta in izkušnje: postane upravnica mladinskega centra v odročnem švedskem kraju. Ne ve pa, da ta zaposlitev vključuje tudi trening lokalne mladinske nogometne ekipe.

Celovečerni film režiserke Tuve Novotny je bil posnet po romanu Fredrika Backmana, čigar dela so dostopna tudi v slovenščini. Filmska adaptacija je, v splošnem gledano, obrtniško korektna, čeprav je po drugi strani tudi brez prave energije, presenečenj, humorja. Razvoj zgodbe je docela predvidljiv – Britt-Marie pride v novo okolje, v katerem mora prevetriti svoja prepričanja in predsodke ter zastaviti preostanek življenja na novih temeljih, ki bodo oblikovani bolj v skladu z njenim resničnim jazom.

Tudi stranski liki, ki jih na tej poti pozne samorealizacije srečuje, so v precejšnji meri klišejski, skratka, osnovna zgodba, ki pripoveduje o ključni spremembi tirnic, se teh paradoksalno drži do zadnjega detajla. Kakovostno še najbolj izstopa igralka Pernilla August v naslovni vlogi, ki skuša kljub odmaknjenosti in zadržanosti dokazati, da drži tisto, kar pripoveduje njen glas v ozadju: da je polna domišljije in razgibanega notranjega življenja.

Filmi o cvetju v jeseni, rekli bi jim lahko tudi blago ironične geriatrične komedije, so postali zadnja leta kar pogosti, morda je to povezano tudi s staranjem zahodnjaške civilizacije in splošnim podaljševanjem aktivnega življenja. Enega izmed temeljev je leta 2002 postavil Alexander Payne z Gospodom Schmidtom, v katerem je blestel Jack Nicholson, domačega vidnega predstavnika pa imamo tudi v filmu Srečen za umret Matevža Luzarja. V ta žanr se tiho in nevsiljivo prilega tudi švedski celovečerec Tu je bila Britt-Marie, pri katerem si zaradi obsedenosti glavne junakinje s čiščenjem nisem mogel pomagati, da ne bi razmišljal o maksimi Jordana Petersona, kako je v življenju ključno, da najprej počistiš svojo sobo ...

Iz oddaje Gremo v kino.