Po avdicijah sta bila finalista za vlogo Willyja Wonke menda Timothée Chalamet in Tom Holland – in na koncu jo je, očitno, dobil Chalamet. Foto: IMDb
Po avdicijah sta bila finalista za vlogo Willyja Wonke menda Timothée Chalamet in Tom Holland – in na koncu jo je, očitno, dobil Chalamet. Foto: IMDb

In kako ga le ne bi! Wonka, po mnenju nekaterih Dahlov alter ego, je neobičajen, nagajiv, pogosto nesramen, objesten, prebrisan in zelo energičen možic pisanih oblačil in še bolj pisanega razpoloženja, da o prismuknjenih navadah niti ne govorimo. Nič presenetljivega torej, da je le slabih pet let po izidu knjige filmska platna že osvetlil istoimenski film z Genom Wilderjem, za marsikoga še vedno "edinim pravim Willyjem Wonko" v naslovni vlogi. A kakšen je bil Wonka, preden je ustanovil svojo znamenito tovarno čokolade? Je bil od nekdaj tako … no, poseben? In kako je spoznal svoje miniaturne pojoče pomočnike? Je bil bolj čarodej ali izumitelj ali oboje? O tem je Dahl razkril le drobce, drugo pa prepustil domišljiji, ki je bila tako glavno vodilo režiserja in soscenarista Paula Kinga pri ustvarjanju najnovejšega poskusa razkritja ozadja slavnega čokoladnega mojstra, glasbene družinske pustolovščine Wonka! Pri tem je zelo očitno črpal iz svojih izkušenj pri ustvarjanju toplega in ganljivega Medvedka Paddingtona ter se še bolj očitno in z veliko mero spoštovanja zgledoval pri že prej omenjenem filmu iz leta 1971.

Rezultat je vizualno spektakularna avanturistična komedija, v kateri je za kanček preveč računalniško obdelanih posebnih učinkov, s sicer predvidljivo, rahlo predolgo, a kljub vsemu dovolj zanimivo in preobratov polno zgodbo ter osupljivo igralsko zasedbo. Že res, da mlademu Timothéeju Chalametu morda manjka malo norosti, kakršno sta Wonki vdahnila Wilder in predvsem Johnny Depp v Burtonovi različici filma, vendar to zelo uspešno zapolni z vztrajnim in nalezljivim optimizmom neke nepokvarjene duše, ki še verjame v uresničitev svojih sanj.

Paul King je poudaril, da so Umpe lumpe v romanu Roalda Dahla
Paul King je poudaril, da so Umpe lumpe v romanu Roalda Dahla "neverjetno sarkastični in obsojajoči in kruti" do otrok, ki v zgodbi obiščejo tovarno čokolade. "Razmišljal sem o tem liku, o nekom, ki bi znal biti res velik drekač, in potem – ah! Hugh! Človek, najduhovitejši, najbolj sarkastičen drekač, kar sem jih kdaj poznal." Foto: Warner Bros.

Poleg Chalameta, ki je priznal, da je bilo zelo težko hkrati plesati, peti in igrati, so svoj košček k čarobnosti tega filma dodali še Olivia Colman, odlična celo v vlogi zlobne perice, Sally Hawkins, Rowan Atkinson, naravnost fantastični Hugh Grant kot zagrenjeni oranžni možic z zelenimi lasmi in še številni drugi.

Film Wonka, ki se na daleč izgone vsaki kontroverznosti, s katero v zadnjem obdobju povezujejo Dahla in njegova dela – razprava o upravičenosti poseganja v literarna besedila, namesto da bi se primerno kritično obravnavali, je še zelo vroča – je vsekakor eden boljših svojega žanra in bo mlajše občinstvo nedvomno navdušil. Nekoliko starejši pa bodo morda vseeno pogrešali ščepec tiste posebne začimbe, ki dobro čokolado spremeni v odlično.

Iz oddaje Gremo v kino.