Hitchcock ni nikoli prejel oskarja za najboljšega režiserja. Foto:
Hitchcock ni nikoli prejel oskarja za najboljšega režiserja. Foto:
Hitchcock je posnel številne grozljivke, ki veljajo za klasike. Foto: EPA
Basil Spence: nova katedrala v Coventryju
Kot najboljše Spencovo delo pogosto izpostavljajo novo katedralo v Coventryju, ki se odlično ujema z ruševinami stare gotske katedrale.
Klarinet je izumil Johann Christoph Denner.

V filmski svet je uvedel številne tehnike, kako v trilerjih stopnjevati napetost, pri tem pa se je močno zanašal tako na strah kot na domišljijo gledalcev. Avtor več kot 50 filmov, ki je uspešno prevetril tako prelomne trenutke filma, kot so bili prehod z nemih na zvočne filme kot s črno-belih na barvne, je v svojih izdelkih rad upodabljal nedolžne ljudi, ki se znašli ujeti v okoliščine, ki so presegale njihove moči ali razumevanje.

V Angliji se je Hitchcock najprej ukvarjal z reklamo, nato je bil nekaj časa asistent režije in scenarist, leta 1940 pa se je uveljavil v Hollywoodu kot mojster srhljivk. Njegovi najbolj znani filmi so Ptiči, Dvoriščno okno, Psiho, Rebeka, Sever - severovzhod, Marnie, Mož, ki je preveč vedel, Devetintrideset stopnic, Družinska zarota in drugi.

Oskarja za najboljši film je prejel le enkrat, in sicer se ga je veselil leta 1940, ko so mu zlati kipec izročii za psihološki triler Rebeka. Nominiran je bil še štirikrat, a je ostalo le pri nominacijah, čeprav je bil zelo spoštovan že za časa življenja, njegova slava pa ni pojenjala niti več kot 20 let po njegovi smrti leta 1980, pa je ostal brez oskarja za najboljšega režiserja, kot tudi ni dobil častnega oskarja za življenjsko delo.

1907 se je rodil škotski arhitekt sir Basil Spence.

Slovel je kot arhitekt brutalističnega sloga, ki se je v petdesetih razvil iz modernizma. Najbolj znano Spencovo delo v tem slogu je nova katedrala v Coventryju, sedež coventryjskega škofa, ki so jo zgradili zaradi uničenja stare katedrale v drugi svetovni vojni. Kot vzorčni in najbolj vplivni primer brutalizma v arhitekturi pa velja veliki stanovanjski blok Unité d'Habitation v Marseillu arhitekta Le Corbusiera.

1655 se je rodil nemški izdelovalec glasbil in izumitelj klarineta Johann Christoph Denner. Umrl je leta 1707.

1802 se je rodil avstrijski pesnik Nikolaus Lenau, ki je bil najvidnejši predstavnik t. i. svetoboljske poezije v avstro-ogrski monarhiji in je močno vplival na svoje sodobnike.

1820 se je rodil angleški muzikolog sir George Grove.

1863 je umrl Eugene Delacroix, vodilni predstavnik francoske romantike. Slikal je motive iz književnih del, med drugim Goethejevega Fausta. Strastno razgibani so sestavi z izrazito barvno močjo. Loteval se je zgodovinske in literarne teme. Leta 1830 je naslikal podobo “Svobode na barikadah”, navdihnjeno z julijsko revolucijo tega leta. Patetično čustvo slike je tipično romantično. Rodil se je 26. aprila 1798.

1876 se je z izvedbo opere Rensko zlato, prve iz cikla Richarda Wagnerja o Nibelungih začel glasbeni festival v Bayrethu, ki še danes velja za enega najpomembnješih na svetu.

1906 je umrl srbski pisatelj Stevan Sremac.

1912 je v Parizu umrl avtor izredno pomembnih in znanih oper Jules Emile Frederic Massenet. Njegova najbolj znana dela so Werther, Thais, Don Kihot in Manon.

1942 so začeli predvajati Disneyevo risanko Bambi.

1946 je umrl angleški pisatelj Herbert George Wells.

Na desni si oglejte znameniti prizor iz Hitchcockovega Psiha.
1948 se je rodila ameriška sopranistka Kathleen Battle.

1994 je umrl judovski pisatelj Elias Canetti, ki je leta 1981 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

1996 je umrl ameriški pianist in skladatelj David Eugene Tudor.