Warrena Beattyja, enega najbolj ikoničnih hollywoodskih obrazov, je za življenjsko delo na 72. podelitvi oskarjev nagradila tudi ameriška filmska akademija. Foto: EPA
Warrena Beattyja, enega najbolj ikoničnih hollywoodskih obrazov, je za življenjsko delo na 72. podelitvi oskarjev nagradila tudi ameriška filmska akademija. Foto: EPA
Shirley MacLaine in Warren Beatty
Ste vedeli, da je Beattyjeva starejša sestra igralka Shirley MacLaine?
Takole je Francisco de Goya upodobil sebe. Foto: KHM
Paul Verlaine, renovator evropske poezije in velik boem.
Vincent Van Gogh: Avtoportret
Van Gogh je večkrat naslikal tud sebe.
Eric Clapton slovi kot virtuoz na kitari. Foto: EPA

Igro in režijo je študiral na prestižni univerzi Northwestern, a je to kmalu zamenjal za študij na igralskem konzervatoriju Stelle Adler v New Yorku. Na začetku igralske kariere se je pojavljal predvsem v "off-broadwayskih" produkcijah in si prislužil tudi nominacijo za nagrado tony.

Nato so prišle tv-nadaljevanke, na platnu pa se je Beatty prvič pojavil leta 1961 ob Natalie Wood v romantični drami Elie Kazana Razkošje v travi. Vloga mu je prinesla nominacijo za zlati globus, nato pa je sledilo malce manj uspešno obdobje - do leta 1967, ko je ob Faye Dunaway zablestel v filmu Bonnie in Clyde. Prav ta film skupaj z Golimi v sedlu zaznamuje začetek dobe novega Hollywooda, ko so studii začeli režiserjem (v to generacijo spadajo Francis Ford Coppola, Steven Spielberg, George Lucas in Martin Scorsese) dopuščati več umetniške svobode.

V naslednjih letih je Beatty, znan tudi po političnem aktivizmu, nanizal še več vlog in tudi režiral (za režijo filma o komunističnem novinarju Johnu Reedu Rdečkarji je dobil oskarja), v osebnem smislu usodna pa je bila upodobitev gangsterja v filmu Bugsy, saj je na snemanju spoznal svojo soprogo, igralko Annette Bening, s katero imata štiri otroke.

Leta 1746 se je rodil španski slikar Francisco de Goya y Lucientes, ki sodi med največje umetnike vseh časov in je eden največjih mojstrov portreta. Šolal se je v Zaragozi in Madridu, kjer je postal ravnatelj tamkajšnje slikarske akademije. Leta 1799 je postal dvorni slikar. Rokokoju se je uprl s podobami iz krutega sveta človeške zlobe in nasilnosti. Predstavljal je vojne in revolucionarne motive kot na primer Streljanje upornikov 3. maja 1808 v Madridu. Zapustil je okrog 750 risb, s svojim delom pa je vplival na številne generacije slikarjev. Potem ko je popolnoma oglušel, se je umaknil v svojo podeželsko hišo. Umrl je v Franciji, v prostovoljnem izgnanstvu v Bordeauxu.

1764 je umrl pomemben italijanski violinist in skladatelj Pietro Locatelli, ki ima zasluge za novejši razvoj virtuozne violinske igre.

1842 je umrla francoska slikarka Elisabeth Vigee Lebrun.

1844 se je rodil francoski pesnik Paul Marie Verlaine. Usmeril se je v osebnoizpovedno in razpoloženjsko liriko, po vsebini in obliki pa je ostal navezan na romantično izročilo krajše, čustvene ali celo sentimentalne pesmi. V prostih ritmih je opisoval človeške izkušnje, zlasti v delih Dobra pesem, Romance brez besed in Modrost. Umrl je 8. januarja 1896 v Parizu.

1853 se je rodil nizozemski slikar, predstavnik postimpresionizma, Vincent van Gogh. Za njegove slike so značilne intenzivne barve, predvsem rumena. Ustvaril je okoli 800 slik, od katerih jih največ hranijo v amsterdamskem muzeju, ki nosi njegovo ime. V času svojega življenja je van Gogh prodal le eno sliko. Najprej se je ukvarjal s trgovino z umetninami. Nekaj časa je živel v Londonu in Parizu. Ukvarjati se je začel z biblijskimi študijami in postal pomočnik v knjigarni. Pripravljal se je tudi na študij bogoslovja. Kmalu potem, ko se je začel ukvarjati s slikarstvom, so se pokazali prvi znaki duševne bolezni. Veliko svojih del je ustvaril v sanatorijih. S slikarstvom se je ukvarjal le dobrih deset let. Leta 1890 je Vincent van Gogh naredil samomor.

1871 je v Celovcu umrl pomemben slovenski slikar Marko Pernhardt. Bil je sin vaškega mizarja iz Podjune na Koroškem, posvetil pa se je krajinarstvu. Posebno dragocene so njegove romantične oljne podobe iz gorskega sveta.

1879 je umrl francoski slikar in učitelj Thomas Couture.

1889 je umrl slovenski politik in književnik Valentin Zarnik. Sodeloval je na slovenskih taborih in se močno zavzemal za združeno Slovenijo. Napisal je tudi več romantično-realističnih novel ter humorističnih in satiričnih spisov.

1940 se je rodila brazilska pevka Astrud Gilberto.

1945 se je rodil angleški kitarist Eric Clapton.

1950 se je rodil škotski igralec in komik Robbie Coltrane.

1962 se je rodil ameriški rapglasbenik MC Hammer. Enega njegovih nastopov v živo si oglejte v priloženem videoposnetku.

1964 se je rodil ameriški igralec Ian Ziering.

1964 so na televiziji prvič predvajali igro Tveganje (Jeopardy!).

1968 se je rodila ameriška igralka in model Donna D'Errico.

1968 se je rodila kanadska pevka Céline Dion.

1974 je skupina The Ramones prvič nastopila kot trio. Nastopila je v Performance Studiu v New Yorku.

1979 se je rodila ameriška pianistka Norah Jones.

1981 je umrl ameriški založnik DeWitt Wallace.

1986 je umrl ameriški igralec James Cagney.

1987 so eno od slik sončnic Vincenta van Gogha prodali na dražbi. Kupil jo je japonski zavarovalniški magnat Jasuo Goto, ki je za sliko odštel 39,85 milijona dolarjev.