Po besedah predstojnika inštituta za slovenski jezik Kozme Ahačič razstava prinaša znanje in vedenje o bosanskem jeziku in njegovi zgodovini.

Dokumentarna razstava predstavlja zgodovino pismenosti v bosanskem jeziku od srednjega veka do novejše zgodovine. Postavitev prikaže bogato zgodovino in tradicijo zgodovine pismenosti bosanskega jezika. Ta je bila zaradi zgodovinskih okoliščin zelo bogata, raznolika, a hkrati zapletena.

Bosanski jezik se je zapisoval v različnih pisavah, vse od glagolice in njenih različic do sodobne cirilice in latinice, kot ju poznamo in uporabljamo danes, piše v zapisu ob razstavi, katere avtorji so predsednik bosanske kulturne skupnosti Preporod in profesor filozofske fakultete v Sarajevu Sanjin Kodrić ter Erma Ramić-Kunić in Alen Kalajdžija s sarajevskega jezikovnega inštituta.

Tako kot vsaka razstava je tudi ta nujno selektivna in je zato le ena izmed možnih interpretacij bogate kompleksnosti in raznolikosti bosanskega pisnega izročila, vendar je kljub temu kazalnik bogastva bosanske pisne dediščine, ki je še vedno premalo raziskana in znana, kar je tudi eden od razlogov, da je bosanski jezik premalo poznan in cenjen, še med drugim piše v razstavnem besedilu.

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC-ju SAZU-ja Ahačič je za STA povedal, da je razstava nastala v želji po večji povezovati vseh inštitutov nekdanje Jugoslavije. "Ta povezanost je skoraj zamrla, so pa dobri odnosi in širjenje znanj zelo pomembni za vse priseljence iz republik nekdanje skupne države, saj je dobro poznavanje svojega maternega jezika bistveno za dobro znanje slovenščine," je pojasnil.

V nagovoru ob razstavi je Ahačič dejal, da je Bosna in Hercegovina s svojim jedrom Sarajevom "gotovo eden tistih svetovnih centrov, kjer se že dolga stoletja stikajo politične, verske in druge, tudi z jezikom povezane problematike, kjer sprejemanje različnosti in udejanjanje večjezičnosti ni le življenjska drža – kot je marsikdaj pri nas – ampak del vsakdana. Različnost in večjezičnost je treba tam vsak dan precej aktivno živeti".

"Ko ob kavi razpravljamo, zakaj danes govorimo o hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini – ne pa več o srbohrvaščini, takrat se moramo vedno znova opomniti, da o tem kot prebivalci Slovenije vemo v resnici zelo malo. Sramotno malo," je poudaril. Zato je, kot je dodal, toliko dragocenejše povezovanje med jezikovnimi inštituti s celotnega območja nekdanje Jugoslavije. "Znanje namreč preprečuje nesporazume in celi rane," je prepričan Ahačič.

Pojasnil je še, da pridevnik bosanski, ki je imel v Sloveniji nekoč slabšalno konotacijo, danes ni več zaznamovan, prav tako po njegovih besedah negativnega prizvoka nima niti beseda Bosanec.