Pri snovanju razstave Janez Bernik in motiv telefona se je Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu povezal z eno od slikarjevih dedinj, Romano Bernik Gostič, ki je za to priložnost izbrala in posodila osem del, v katera je slikar vpletel tudi podobe telefonskih aparatov, so sporočili iz muzeja. Na odprtju razstave bodo prikazali pet olj na platnu, dve grafiki in matrico na cinkovi plošči, o slikarju in njegovem opusu pa bo spregovoril umetnostni zgodovinar Milček Komelj.

Razstava, ki bo na ogled do konca novembra, povezuje umetnost in tehniško dediščino, hkrati pa z njo zaznamujejo 90. obletnico rojstva vsestranskega umetnika, ki je pustil pomemben pečat v slikarstvu, kiparstvu, grafiki, ilustraciji, ustvarjal pa je tudi tapiserije in pisal poezijo, so še spomnili v polhograjskem muzeju.

V Guncljah rojeni Janez Bernik, ki bi 6. septembra praznoval 90 let, je po oceni literarne kritike v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja, ko je vstopil v umetnost, oral ledino in vzpostavljal stik s sodobnimi tokovi Zahodne Evrope. Leta 1955 je diplomiral na splošnem oddelku za slikarstvo na takratni Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, na kateri je bil pozneje tudi profesor. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo in na specialki za grafiko. Leta 1959 se je kot štipendist francoske vlade študijsko izpopolnjeval v grafičnem ateljeju J. Friedländerja v Parizu.

Prvo samostojno razstavo je pripravil v Mali galeriji v Ljubljani leta 1960. Sledilo je več kot 80 samostojnih razstav doma in v tujini. Pogosto je sodeloval na mednarodnem umetnostnem bienalu v Benetkah ter na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Razstavljal je tudi v okviru Grupe 69, bil je tudi njen ustanovni član.

Njegova dela so razstavljena v številnih svetovnih galerijah: v Benetkah, Buenos Airesu, v več mestih v ZDA, Parizu, Montrealu, Amsterdamu, na Dunaju, v Rimu, Riu de Janeiru, Sao Paulu, Tokiu, Varšavi, Beogradu, Zagrebu in Bremnu.

Posvečal se je tudi grafiki, kiparstvu, scenografiji in poeziji. Prejel je številne domače in tuje nagrade, med drugim Jakopičevo nagrado za slikarstvo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo in državno odlikovanje zlati častni znak svobode. Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Bil je tudi eden od podpisnikov pobude za ustanovitev Nove revije in pozneje član njenega uredniškega odbora ter sooblikovalec več izdaj. Umrl je 15. julija 2016 v Preboldu.