Ob 15. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov se bo šest sodobnih slovanskih pisateljev srečalo z bralci ter spregovorilo o svojih romanih, uvrščenih v zbirko.

Kot so zapisali organizatorji, bo prvi festival, ki bo v prihodnjih letih postal reden književni dogodek na kulturnem koledarju, posvečen 15. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Osrednji gostje festivala so pisatelji, katerih dela so uvrščena na nacionalne sezname omenjene zbirke, in sicer črnogorski pisatelj Dragan Radulović, Aleksandar Gatalica iz Srbije, hrvaška avtorica Olga Savičević Ivančević in njihovi slovenski kolegi Suzana Tratnik, Jani Virk in Vlado Žabot.

Odprtju festivala, na katerem bo slavnostna govornica direktorica mednarodne ustanove FSK Andreja Rihter, bo sledil pogovor z Oljo Savičević Ivančević in Suzano Tratnik. Že 10. oktobra je v Vili Zlatica potekal spremljevalni dogodek festivala – večer prejemnikov Andrićeve nagrade ob 130. obletnici rojstva Iva Andrića, na katerem sta sodelovala srbska pisateljica Ljubica Arsić in Gatalica.

Za torek popoldne je napovedana projekcija slovaškega filma Taborišče padlih žensk. Film režiserja Laca Halame, ki je nastal po istoimenskem romanu Antona Balaža, bodo tokrat na Slovenskem prikazali prvič. Projekcijo bo pospremil pogovor o Balaževem romanu, ki je v slovenskem prevodu lani izšel v zbirki Sto slovanskih romanov. Zvečer bo na vrsti pogovor z Radulovićem in Žabotom.

V Osrednji knjižnici Celje bo v sredo dopoldne pogovor z Radulovićem in predstavitev knjige Auschwitz Cafe, popoldne bo v Vili Zlatica pogovor z Gatalico in Virkom.

Prvi Festival slovanskih književnosti se bo sklenil s slavnostnim dogodkom v počastitev obletnice zbirke Sto slovanskih romanov v Mini teatru v Ljubljani. Na prireditvi bodo nastopili vsi sodelujoči avtorji, odlomke iz njihovih del bodo prebirali igralci Nika Korenjak, Tadej Pišek in Timotej Novaković. Za glasbeni program bo poskrbela skupina Gugutke, ki igra ljudsko glasbo Slovenije in jugovzhodne Evrope.

Zamisel za zbirko Sto slovanskih romanov se je porodila leta 2006 v Beogradu na slovensko pobudo. Kot je za današnje Delo pojasnil tedanji predsednik Društva slovenskih pisateljev Žabot, je zbirko sprva zagovarjala peščica, nato pa se je vanj vključila velika večina slovanskih držav, poleg Slovenije še Belorusija, Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Severna Makedonija, Rusija, Slovaška in Srbija.

Prvi glavni urednik zbirke je bil Mitja Čander, danes je to Mladen Vesković. Vsaka od držav je bila pozvana k oblikovanju seznama romanov različnih avtorjev. Pri nas to nalogo opravlja Društvo slovenskih pisateljev.

Kot je za Delo še povedal Žabot, danes zbirka v večini slovanskih držav velja za največjo in najpomembnejšo slovansko zbirko romanov, ki je kadar koli v zgodovini obstajala. Po številu izmenjanih, prevedenih romanov ter sodelujočih avtorjev, teh je 108, iz devetih slovanskih držav je že presegla lastni naslov. Ravno tako s prevodi v neslovanske jezike presega slovanski kulturni prostor.

Andreja Rihter pa je za časopis povedala, da so tako spodbudili poseben dialog z drugimi evropskimi in svetovnimi kulturami, zbirka pa je s tem, ko je na enem naslovu zbrala sodobno slovansko književnost, ponudila konstruktiven odgovor na izzive globalizacije.

Festival slovanskih književnosti FSK pripravlja v partnerstvu z Mini teatrom, Osrednjo knjižnico Celje in srbskim veleposlaništvom v Sloveniji.