Andy Warhol, kot ga je leta 1986 v objektiv ujel slavni fotograf Robert Mapplethorpe. Pričujoči Warholov portret velja za eno najbolj dragocenih fotografij vseh časov. Foto: The Robert Mapplethorpe Foundation
Andy Warhol, kot ga je leta 1986 v objektiv ujel slavni fotograf Robert Mapplethorpe. Pričujoči Warholov portret velja za eno najbolj dragocenih fotografij vseh časov. Foto: The Robert Mapplethorpe Foundation

Roditi se je kot biti ugrabljen. In potem prodan v suženjstvo.

V prihodnosti bo vsak slaven za 15 minut.

Ta rek me že dolgočasi. Ne uporabljam ga več. Moj novi rek je: V 15 minutah bo vsak slaven.

Obožujem Los Angeles. Obožujem Hollywood. Tako so lepi. Vse je plastično, ampak jaz imam rad plastiko. Hočem biti plastičen.

Zelo glamurozno bi bilo, če bi se ponovno rodil kot velik prstan na prstu Liz Taylor.

Služenje denarja je umetnost in delo je umetnost in dober posel je najboljša umetnost.

Amerika je krasna dežela zato, ker je prva začela s tradicijo, da najbogatejši potrošniki kupujejo enake stvari kot najrevnejši. Na televiziji vidiš kokakolo in veš, da jo pije predsednik, da jo pije Liz Taylor, lahko pa jo piješ tudi ti. Kokakola je pač kokakola in za noben denar ne moreš dobiti boljše od tiste, ki jo pije klošar na vogalu. Vse kokakole so enake in vse kokakole so dobre. Liz Taylor to ve, predsednik to ve, klošar to ve in to veš tudi ti.

Ko enkrat dojameš 'pop', ne moreš nobenega znaka več videti na isti način. In ko enkrat razmišljaš na 'pop' način, ne moreš več videti Amerike na isti način.

Umiranje je najbolj sramotna stvar, kar se ti jih lahko zgodi, saj mora nekdo drug poskrbeti za vse tvoje malenkosti.

Warhol je oboževal zvezdnike in jih tudi pogosto upodabljal v svojih delih. Pred desetimi leti so v newyorški dražbeni hiši Sotheby's Oranžno Marilyn, Warholovo sliko iz leta 1964, prodali za 17,3 milijona dolarjev, kar je bila takrat najvišja vsota, ki jo je kdo odštel za kakšno njegovo delo. Foto: EPA
Warholovo življenje in delo je pomembno zaznamovala muza Edie Sedgwick, dedinja umetniške rodbine in igralka - ena njegovih superzvezdnikov -, ki je zaradi usodne mešanice uspaval in alkohola umrla v starosti 28 let. A njuno razmerje je bilo prijateljsko in ne ljubezensko, saj je bil Warhol homoseksualec (mnogi pa so ga označevali kar za aseksualnega). Foto: EPA
Chanel no. 5
Warholov oglas za parfum Chanel no. 5 na eni od nešteto razstav, posvečenih delu 'papeža poparta'. Foto: EPA

Po uspešni karieri komercialnega ilustratorja je Andy Warhol po vsem svetu zaslovel kot slikar, avantgardni filmar, glasbeni producent (med drugim je bil idejni vodja skupine The Velvet Underground, ki je med zvezde ponesla Louja Reeda, s katerim pa sta se kasneje sprla), pisec in javna oseba, znana po burnem družabnem življenju v najrazličnejših krogih, od boemskih ljudi z ulice, vzvišenih intelektualcev, hollywoodskih zvezdnikov do premožnih aristokratov.

V času svojega življenja se je mnogokrat znašel sredi polemik, njegovemu delu so pogosto pripisovali "prevarantske" lastnosti, a od njegove smrti leta 1987 postaja vse jasneje, da je bil Warhol veliko več kot le "porvšinski prevarant", ki mu še danes posvečajo nešteto razstav, knjig, člankov in dokumentarcev. Tik pred dvajsetletnico njegove smrti je v kina prišel tudi film Factory Girl (v njem je Warholovo muzo Edie Sedgwick upodobila Sienna Miller), ki opisuje dogajanje v Warholovi umetniški "tovarni". Kdo je bil torej Andy Warhol, osrednja osebnost gibanja popart in eden največjih umetnikov 20. stoletja?

Andrew Warhola se je rodil 6. avgusta 1928 v Pittsburghu v ameriški zvezni državi Pensilvanija v delavski družini priseljencev z območja današnje Slovaške. Bil je bolehen otrok - veljal je tudi za precejšnjega hipohondra, ki se je zelo bal bolnišnic in zdravnikov, kar ga je na koncu tudi najverjetneje stalo življenja -, ki so ga vrstniki kmalu potisnili na obrobje, zato se je v svojem osamljenem otroštvu, ki ga je zaznamovalo poslušanje radia in občudovanje zvezdniških obrazov na plakatih, zelo navezal na svojo mater. Kasneje je večkrat povedal, da ga je prav to obdobje najbolj zaznamovalo in vplivalo na njegovo ustvarjanje v odraslosti.


Biti uspešen je v New Yorku poklic
Leta 1945 se je vpisal na študij grafičnega oblikovanja na Tehnološki inštitut Carnegie, danes znan pod imenom Univerza Carnegie Mellon, in se po diplomi leta 1949 preselil v New York, kjer je bil najprej uspešen komercialni umetnik: kot ilustrator je delal za več priznanih revij, kot so Vogue, Harper's Bazaar in The New Yorker, oblikoval je oglase in izložbe za trgovine z oblačili, pa tudi naslovnice glasbenih albumov in promocijske materiale. Kar malce preroška je bila njegova prva ilustracija, objavljena ob članku Success is a Job in New York (v prevodu Biti uspešen je v New Yorku poklic) za revijo Glamour.

V 50. letih je Warhola za svoje delo dobil več priznanj stanovskih kolegov, v tem času je svoje ime skrajšal za a in postal Andy Warhol. Leta 1952 je imel svojo prvo samostojno razstavo v galeriji Hugo, na kateri je javnosti predstavil petnajst risb, ki so temeljile na pisanju Trumana Capoteja, Warholovega prijatelja, s katerim sta se skupaj udeležavala zabav na newyorški umetniški sceni.

Tudi Coca-Cola je lahko umetnost

60. leta so bila za Warhola izjemno plodna in ključna za njegov sloves "ustanovitelja gibanja popart". Njegovi motivi so bili takoj prepoznavni in privlačni za množice. Prav množičnost - pri delu je želel zmanjšati vlogo lastnih rok in se osredotočiti na reprodukcijo; nekoč je izjavil, da bi rad bil stroj - in "pop" sta ga najbolj zanimala, to je skupno njegovim delom iz tega obdobja.

S prisvajanjem podob iz (ameriške) popularne kulture je Warhol ustvaril slike, ki še danes ostajajo ikone umetnosti 20. stoletja, kot so na primer upodobitve dolarskih bankovcev, pločevink za juho Campbell's, steklenic Coca-Cole, serija podob Katastrofe (šlo je za podobe iz časopisnih člankov, na primer fotografije atomskih oblakov in policijskih psov, ki napadajo aktiviste; krvavih prometnih nesreč ...) in različne variacije na temo zvezdniških obrazov: Marilyn Monroe, Elizabeth Taylor, Elvisa Presleyja ... Poleg slikanja je Warhol posnel tudi več 16-milimetrskih filmov (Chelsea Girls, Empire, Blow Job, pa znameniti Sleep, peturni posnetek spečega moškega), ki so postali prave "underground klasike". Spodaj desno si oglejte odlomek iz Warholovega filma Poljub iz leta 1963.

(Skoraj) usodni feministični atentat
Leta 1968 pa je prišlo do tragičnega dogodka: Valerie Solanis, ustanoviteljica in edina članica SCUM-a (separatistično-feministične organizacije Society for Cutting Up Men), je vstopila v Warholov atelje, znan tudi pod imenom Factory, kjer so se zbirali umetniki, pisatelji, glasbeniki in zvezdniki alternativne newyorške scene, in Warhola ustrelila - menda zato, ker naj bi v Factoryju "založili" njen scenarij. Za posledicami atentata je Warhol skoraj umrl, nesreča pa je za vedno zaznamovala njegovo življenje in delo ter posledično vplivala tudi na zaprtje Factoryja.

Salonski lev in pronicljiv opazovalec družbe
Na začetku 70. let je začel Warhol izdajati revijo Interview in se spet osredotočil na slikanje. Med deli, ki so nastala v tem stoletju, so serije slik Mao Zedong, Lobanje, Kladiva in srpi, Torzi in sence, pa tudi več portretov po naročilu premožnih in slavnih: med drugim Micka Jaggerja, Lize Minnelli, Johna Lennona, Diane Ross, Brigitte Bardot in Michaela Jacksona.

Warhol je v tem času izdal tudi knjigo Filozofija Andyja Warhola (od A do B in spet nazaj), v kateri je zapisal večino svojih najbolj pronicljivih in nepozabnih citatov, ki so, tako kot njegova likovna dela, tankočutno ujeli duh časa in podobo Amerike v 70. letih. Nekaj najbolj znamenitih najdete ob besedilu na desni.

V tem času že trdno zasidran kot pomemben umetnik 20. stoletja in mednarodni "popzvezdnik" - prav on je skoval pojem "superzvezdništva" -, je Warhol svoja dela razstavljal po muzejih in galerijah po vsem svetu, hkrati pa živel burno družabno življenje in se gibal po newyorških nočnih klubih, tudi zloglasnem Studiu 54. Ponočnjaki so ga opisovali kot "tihega, sramežljivega in pikolovskega opazovalca".

Reproducira in reciklira tudi pop
V 80. letih je začel Warhol "reciklirati" svoja dela iz 60. let in nadaljeval s "poslovno usmerjenim" delom iz 70. let. Ustvaril je dve televizijski oddaji: Andy Warhol's TV (1982) in Andy Warhol's Fifteen Minutes (1986) na MTV-ju, nastopal je tudi v televizijskih oglasih (desno spodaj si oglejte japonskega za TDK). Med njegovimi deli iz 80. let so serije Zadnja večerja, Rorschachovi testi in Oglasi, v kateri se je vrnil k svoji prvi veliki temi, popu. Warhol je v tem času začel sodelovati z mlajšimi umetniki, med katerimi so bili tudi kasneje sloviti "popartisti" Jean-Michel Basquiat, Francesco Clemente, Roy Lichtenstein in Keith Haring, kar je povzročilo oživitev zanimanja za njegova zgodnejša dela in porast njihove (tudi denarne) vrednosti.

Umrl v slogu "superzvezdnikov": slaven in bogat
Po rutinski operaciji žolča - zdravstvene težave je imel kar nekaj časa, a se zaradi svojega strahu pred zdravniki ni spopadel z njimi - je Andy Warhol zaradi srčnega napada 22. februarja 1987 umrl, star 58 let. Po pogrebu v rodnem Pittsburghu (poleg matere in očeta) so njegovi prijatelji in sodelavci organizirali svečano mašo v newyorški katedrali svetega Patricka, ki se je je udeležilo več kot 2.000 ljudi.

Warhol je imel v lasti toliko stvari, da je dražbena hiša Sotheby potrebovala devet dni, da so na dražbi prodali vse predmete v skupni vrednosti več kot 20 milijonov dolarjev. Njegovo celotno premoženje je bilo vredno več, saj je v vseh letih svoje bogate kariere denar preudarno vlagal.

"Najbolj genialno ogledalo našega časa"
Warhol, v svoji karieri je ustvaril na tisoče del v najrazličnejših medijih: kiparstvu, slikarstvu, risanju, fotografiji, tisku, filmu, videu, celo literaturi, še danes velja za vodilnega genija umetnosti 20. stoletja, ki je spremenil naše dojemanje sveta okrog nas. Imel je izjemno lastnost izpostavljanja podob, ki so še danes izjemno pomembne in je, tako kot njegova dela, v trenutku prepoznavna ikona. Po njegovi smrti so nekateri kritiki dojeli, da je bila prav Warholova površinskost in tržna naravnanost "najbolj genialno ogledalo našega časa" in da je "Warhol ujel delčke duha časa ameriške kulture 70. let, ki se jim je bilo nemogoče upreti".

Alenka Klun

Roditi se je kot biti ugrabljen. In potem prodan v suženjstvo.

V prihodnosti bo vsak slaven za 15 minut.

Ta rek me že dolgočasi. Ne uporabljam ga več. Moj novi rek je: V 15 minutah bo vsak slaven.

Obožujem Los Angeles. Obožujem Hollywood. Tako so lepi. Vse je plastično, ampak jaz imam rad plastiko. Hočem biti plastičen.

Zelo glamurozno bi bilo, če bi se ponovno rodil kot velik prstan na prstu Liz Taylor.

Služenje denarja je umetnost in delo je umetnost in dober posel je najboljša umetnost.

Amerika je krasna dežela zato, ker je prva začela s tradicijo, da najbogatejši potrošniki kupujejo enake stvari kot najrevnejši. Na televiziji vidiš kokakolo in veš, da jo pije predsednik, da jo pije Liz Taylor, lahko pa jo piješ tudi ti. Kokakola je pač kokakola in za noben denar ne moreš dobiti boljše od tiste, ki jo pije klošar na vogalu. Vse kokakole so enake in vse kokakole so dobre. Liz Taylor to ve, predsednik to ve, klošar to ve in to veš tudi ti.

Ko enkrat dojameš 'pop', ne moreš nobenega znaka več videti na isti način. In ko enkrat razmišljaš na 'pop' način, ne moreš več videti Amerike na isti način.

Umiranje je najbolj sramotna stvar, kar se ti jih lahko zgodi, saj mora nekdo drug poskrbeti za vse tvoje malenkosti.