Postavitev Edvarda Muncha v Tate Modernu leta 2012. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Postavitev Edvarda Muncha v Tate Modernu leta 2012. Foto: MMC/Televizija Slovenija

Po prvotnih načrtih naj bi muzej odprli že lani, a je načrte najprej prekrižala pandemija, pozneje pa so imeli težave še z dostavo protipožarnih in protivlomnih vrat.

Eno najbolj znanih Munchovih del je Krik. Foto: Wikipedia
Eno najbolj znanih Munchovih del je Krik. Foto: Wikipedia

Skupno ustvaril 40.000 del

Munch je bil izjemno produktiven umetnik, njegova zapuščina obsega okoli 40.000 enot – slik, grafik, pisem in slikarskih pripomočkov. Od tega sta dve tretjini v lasti mesta Oslo, kjer je umetnik umrl leta 1944.

V starem Munchovem muzeju, ki so ga odprli leta 1963, so lahko razstavili le delček umetnikove zapuščine.

V muzeju, ki so ga zgradili zraven operne hiše v novonastajajoči kulturni četrti, pa bo drugače. Muzej je namreč precej večji, poleg tega je lažje dostopen.

Novi Munchov muzej ima 13 nadstropij in obsega 26.000 kvadratnih metrov površin. Zgradili so ga po načrtih španskega arhitekturnega biroja Estudio Herreros. Gradnja je stala okoli 250 milijonov evrov.

Munch (1863-1944) se je rodil v Lotnu. Študiral je arhitekturo in akt. Z državno štipendijo je od leta 1889 bival v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, pozneje, po živčnem zlomu, se je vrnil na Norveško.

Njegov svet je bil svet samote, melanholije, bolečine, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike. Eden od glavnih znanilcev ekspresionizma je pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla razvil zelo oseben in dramatičen slikarski svet. S pomočjo svojih stvaritev se je spopadal z lastnimi travmami ter vseprisotnimi in vedno aktualnimi eksistencialnimi vprašanji.