Marca leta 1770 se je poslovil italijanski baročni slikar in grafik Giovanni Battista Tiepolo.

Umetnik, ki velja za zadnjega velikega mojstra beneške šole, se je rodil 5. marca 1696 v Benetkah kot sin lokalnega trgovca. Benetke so ostale njegovo prizorišče, tam je nastala večina njegovih del. Deloval je tudi v okolici mesta in s stenskimi poslikavami opremil plemiške palače in cerkve v severni Italiji, deloval pa je tudi na dvorih v Nemčiji in Španiji.

Tiepolo je bil mojster velikih dramatičnih fresk, umeščenih v perspektivno natančno zarisane arhitekturne okvire. Čeprav je deloval v času rokokoja, se slogovno uvršča prej v pozni barok. Do popolnosti je razvil iluzionistično stensko slikarstvo, paleto pa je sestavljal iz svetle in razkošne lestvice barv.

Med pomembnejša dela njegovega opusa spadajo freske v Palazzo Arcivescovile v Vidmu, freske v kapeli Colleoni v Bergamu, freske v beneški cerkvi I Gesuati, freske z motivi iz življenja Antonija in Kleopatre v beneški palači Labia, poslikava škofijske rezidence v Würzburgu in freske v kraljevi palači v Madridu. S svojim delom je Tiepolo vplival na sodobnike in na naslednje generacije.

Leta 2017 smo lahko mojstrovo potezo spremljali na risbah, ki so bile na ogled v Narodni galeriji. V razstavo Giambattista Tiepolo – risbe v Narodni galeriji je bilo vključenih 77 risb iz zbirke tržaškega muzeja, ki so zaobjemale vso raznolikost Tiepolovega risarskega opusa, pa tudi njegovo neizmerno domišljijo in pronicljivost pri opazovanju vsakdanjega življenja.