Olja Triaška Stefanović se v svoji aktualni seriji osredotoča na urbana območja, arhitekturo in spomenike nekdanje Jugoslavije. Foto: Olja Triaška Stefanović
Olja Triaška Stefanović se v svoji aktualni seriji osredotoča na urbana območja, arhitekturo in spomenike nekdanje Jugoslavije. Foto: Olja Triaška Stefanović

Razstava njenih del je na ogled pod okriljem ljubljanske Galerije Photon.

"Velik del projekta sestavljajo podobe, ki dokumentirajo brutalistično arhitekturo, ki je zaznamovala obdobje Titovega režima," so zapisali ob razstavi. V kontekstu Jugoslavije je bila ta vrsta arhitekture povezana predvsem z uradno ideologijo “bratstva in enotnosti”. Nekatere fotografije razkrivajo "skrivnostne prostore, ki opozarjajo na bolj mračno plat režima in kulta osebnosti Josipa Broza - Tita. S povezovanjem takšne ikonografije z družinskimi slikami in obsežnim arhivom časopisnih izrezkov nam umetnica na ozadju razpada Jugoslavije in stopnjevanja etničnih sporov pripoveduje zgodbo svoje družine."

Kako nanje vpliva prekrivanje palimpsesta zgodovine
Njene fotografije, kot pišejo pri galeriji Photon, pričajo o tem, kako so nekatera področja umetnosti in kulture orodje v rokah vladajoče politične in ekonomske elite in kako nanje vpliva prekrivanje palimpsesta zgodovine. Po eni strani jih je mogoče razumeti kot pričevanje časa, po drugi strani pa je prisoten tudi vidik sočasnosti, saj ti zgodovinski objekti niso več primarno povezani z ideologijo bratstva in enotnosti.

Stavbe, spominska znamenja in spomeniki namreč ne dokumentirajo samo procesa izgradnje večetnične države, ampak govorijo tudi o poglabljanju konfliktov, ki so bili posledica naraščajočih nacionalizmov in razkroja "jugoslovanske identitete".

"Čeprav umetničin projekt naslavlja turbulentno zgodovino nekdanje Jugoslavije in etnične spore v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, lahko njen pogled preslikamo na celoten sodobni svet, ki ga dušijo duhovi preteklosti," še pišejo. Razmere na ozemlju nekdanje Jugoslavije niso tako zelo drugačne od tistih v nekaterih novih državah Vzhodne Evrope in drugod, še poudarjajo. Zato z razstavo spodbujajo gledalce, da ne razmišljajo samo o zgodovini, politiki in vojnah, temveč tudi o spominu, pozabi in ne nazadnje tudi o upanju v boljšo prihodnost.

Olja Triaška Stefanović (1978) je vizualna umetnica in fotografinja, ki se je rodila v Novem Sadu, danes pa deluje na Slovaškem. Je izredna profesorica na Akademiji za umetnost in dizajn v Bratislavi in predstojnica oddelka za fotografijo in nove medije. Leta 2015 je bila proglašena za Fotografa_injo leta na Slovaškem, je pa tudi prejemnica županove nagrade v Bratislavi.

Razstava je na ogled do 22. junija.