Portretiranci, izpostavljeni nezavidljivo visokim vrednostim onesnaženja zraka, so skriti za kirurškimi, bombažnimi in napredneje zasnovanimi zaščitnimi maskami. Foto: Galerija Kresija/Matjaž Krivic
Portretiranci, izpostavljeni nezavidljivo visokim vrednostim onesnaženja zraka, so skriti za kirurškimi, bombažnimi in napredneje zasnovanimi zaščitnimi maskami. Foto: Galerija Kresija/Matjaž Krivic
Sorodna novica Planet B: Dvajset let delovanja Matjaža Krivica s posebno izdajo fotografij

Krivic v fotografski razstavi Dihaj, ki se danes ob 19.00 odpira v Galeriji Kresija, v ospredje postavi zaščitno masko, ki protagonistom sicer zakrije del obraza, a še vedno ponudi dovolj možnosti za interpretacijo njihovih zgodb. "Portretiranci, izpostavljeni nezavidljivo visokim vrednostim onesnaženja zraka, so skriti za kirurškimi, bombažnimi in napredneje zasnovanimi zaščitnimi maskami, ki vedno pomenijo eno - daljše življenje. Vsakemu portretu je pripisana vrednost trdnih delcev PM2,5, ki po sprejetih standardih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ne bi smela presegati 10 ug/m3," je ob razstavi zapisal Miha Raušl.

Se še spomnite, da si je narava za hip opomogla?
Opomnil je, da je dihati čist zrak ena izmed temeljnih človekovih pravic, a je del prebivalstva zanjo nepravično prikrajšan: "Življenjski slog in navade družb zahodnega sveta velevajo hiperprodukcijo, ki se delno odraža tudi v povečevanju zdravstvenih in okoljskih izzivov vzhodnoazijskih držav."

Pandemija covida-19 pa je po zapisu Raušla svet postavila v enkraten položaj, v katerem smo lahko za trenutek videli, kako hitro bi se lahko nekateri okoljski problemi razrešili oz. zmanjšali. Med upočasnitvijo utripa življenja po svetu so bile turistične vedute največjih mest postavljene pred sinje modro nebo, iz Džalandharja v Indiji pa so se prvič po 30 letih videli beli vrhovi Himalaje.

V Evropi se življenje počasi, a vztrajno vrača v znane tirnice. Maske bodo kmalu izginile z obrazov in pločnikov, ljudem pa bosta vrnjena svoboda in občutek, da je pred nami čas za rast in izobilje. "Razstava ob tem zastavlja vprašanje, ali je bila pandemija, ki nas je skrila za maske, le srčni utrip, s katerim je lažje zadihal naš planet, ali lekcija, ki nam bo pomagala spremeniti paradigmo in temeljito razmisliti o tem, kakšen zrak želimo dihati ljudje," je svoj zapis sklenil Raušl. Razstava bo na ogled do 25. avgusta.

 V zadnjih letih se je Krivic usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Foto: Galerija Kresija/Matjaž Krivic
V zadnjih letih se je Krivic usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Foto: Galerija Kresija/Matjaž Krivic
Sorodna novica Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic: Plan B

Ključen predstavnik sodobne slovenske fotografije
Matjaž Krivic
je dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje Zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja.

Njegove fotografije objavljajo pomembni nacionalni in mednarodni mediji, tudi Spiegel, Le Figaro, Le Monde, GQ, La Repubblica, Wall Street Journal in Forbes. Krivic je za svoje delo prejel več prestižnih nagrad, med njimi World Press Photo, Picture of the Year International in Lens Culture, še piše v sporočilu za javnost.

Razstava Matjaža Krivica Dihaj v Galeriji Kresija