Javne kritike je bila deležna obsežna stenska poslikava indonezijskega podtalnega kolektiva Taring Padi. Delo, naslovljeno Ljudska pravičnost, je med drugim prikazovalo vojaka s prašičjim obrazom, ki nosi šal z Davidovo zvezdo in čelado z izpisanim imenom izraelske obveščevalne službe Mosad.

Do vznika javnih očitkov neopažena stvaritev
Generalna direktorica Documente Sabine Schormann je sistematičen pregled razstave in njenih "kritičnih del" naznanila v pogovoru za časopis Hessische/Niedersächsische Allgemeine. Dodala je, bo moral indonezijski kolektiv Ruangrupa, ki je kuriral razstavo, upravičiti svoje delo.

"Ni naloga vodstva, da vnaprej pregleda in odobri vsa dela. (...) To bi bilo v nasprotju z namenom Documente," je še dejala. In dodala, da "zato tudi ni mogoče umetnosti na primer predhodno predložiti v odobritev strokovni komisiji. To je temeljna naloga umetniškega vodstva." Sporna poslikava je namreč ostala neopažena, dokler niso nanjo začeli leteti javni očitki glede antisemitske vsebine.

"V tej razpravi gre za politiko, ne umetnost"
Vendar Documentina vodilna imena nimajo enotnega pogleda na situacijo. Predsednik Documenta foruma Jörg Sperling je kritičen do odstranitve poslikave. "Svoboden svet mora to prenesti," je dejal in dodal, da so sporno delo odstranili zaradi političnega pritiska. "V tej razpravi gre za politiko, ne umetnost," je še dejal. Stvaritev je po njegovih besedah karikatura in zanjo velja umetniška svoboda. "Umetnost je prinesla temo, ki je izven umetnosti: Odnos med Palestinci in Izraelci. Umetnost ne more rešiti tega problema in tega ne more storiti niti Documenta," je svoj pogled pojasnil Sperling.

Se pa je strinjal z generalno direktorico glede zahteve, da bi bilo treba razstavljene umetnine predhodno preveriti. "To bi bila cenzura," je opomnil in dodal, da bi bilo to tudi nemogoče med drugim zaradi števila razstavljenih del, ki so na ogled na več kot 30 lokacijah po mestu Kassel. "Po drugi strani je to tudi v nasprotju z idejo Documente," je še dejal predsednik Documenta foruma.

Brez posluha za drugačen pogled na svet?
Z indonezijskim kolektivom Ruangrupa je bila za letos sprejeta zavestna odločitev, da povabijo drugačen pogled na umetnost in kulturo: kolektivno, z globalnega juga, stran od umetniškega trga, je še poudaril. "Zdaj morate sprejeti, da imajo ti ljudje drugačen pogled na svet," je še dejal predsednik Sperling.

Sorodna novica Očitki antisemitizma z Documente odnesli umetnino indonezijskega kolektiva

Sicer so prvi očitki na račun kuratorskega kolektiva prišli v javnost že na začetku leta, ko jih je na anonimnem blogu kritiziralo zavezništvo proti antisemitizmu. To je v svojem zapisu opozorilo, da je Ruangrupa naravnana antisemitsko in da njeni umetniki podpirajo kulturni bojkot Izraela. Jedro kolektiva, ki je bil na Documenti 15 v kuratorski vlogi, sicer sestavlja deset umetnikov, vendar jih je vanj glede na priložnost vključenih še več.

Odbor Auschwitz poziva k dialogu
Ob torkovi odstranitvi sporne poslikave je kasselski župan Christian Geselle sporočil, da je jezen in razočaran ter da se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Del ima po njegovih navedbah jasno antisemitsko povezavo. Tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth je podprla odstranitev sporne stvaritve, saj da ima očitne antisemitske elemente. Mednarodni odbor Auschwitz pa je pozval k dialogu z umetniki.