V mariborski Fotogaleriji Stolp na Židovski ulici bodo danes odprli razstavo portretov ljubljanskega fotografa Aleša Gregoriča, ki so nastali od začetka tega tisočletja do danes.

Aleš Gregorič je v svoji karieri osvojil več nagrad, med njimi naziv fotografije leta na E-mzinovem natečaju in večkrat na Slovenija Press Photo, kjer je leta 2004 osvojil prvo nagrado. Foto: Fotogalerija Stolp
Aleš Gregorič je v svoji karieri osvojil več nagrad, med njimi naziv fotografije leta na E-mzinovem natečaju in večkrat na Slovenija Press Photo, kjer je leta 2004 osvojil prvo nagrado. Foto: Fotogalerija Stolp

Avtor se je odločil za temo, ki je v svetu umetnosti pogosta in od ustvarjalca zahteva specifičen pristop ter opazovanje na način psihološkega razmišljanja do osebe pred objektivom. Namen portreta je namreč prikazati podobo, osebnost in razpoloženje upodobljenca, zato to ni zgolj za posnetek, pač pa je pri tem pomembna kompozicija fotografije osebe v mirnem položaju.

Vsak obraz je zgodba
Prvi mož Fotokluba Maribor Branimir Ritonja ob tem poudarja, da je človeški obraz zelo zgovoren s svojo lastno podobo in ekspresijo, ne glede na okolje ter stroko, iz katere prihaja portretiranec, zato lahko s portretno fotografijo raziskujemo in začutimo življenje tistega, ki ga odraža prav obraz.

"Fotograf je opazil, da z minevanjem časa in opazovanjem portretov fotografirane osebe prihajajo nazaj kot nem odmev. Njegove fotografije so kot nekakšna sled obraza, ki je v prehodu in ima opraviti s smrtjo. Čas na njem pušča svoje sledi, obraz sam postane sled," meni Ritonja in dodaja, da Gregorič ob tem opozori, da ima vsak gledalec fotografije svoje mnenje tako o portretirancu kakor tudi o fotografu.

Vdor barv
Danes 53-letni fotograf živi in ustvarja v Ljubljani ter je med drugim opravljal tečaje za kamermana na slovenski nacionalni televiziji. S fotografijo se je resneje začel ukvarjati pri 30 letih, ko je od svojega brata, ki je o fotografiji študijsko izpopolnjeval v Londonu, kupil srednjoformatno kamero. Z njo se je s pomočjo aktov in črno-bele tehnike učil iskati motive, pravilno postavljati, loviti svetlobo in narediti smiselno fotografijo.

Na začetku ustvarjanja mu je izziv predstavljala črno-bela fotografija. To je v zadnjih letih zamenjala barvna, ki je nekakšna nadgradnja njegovega fotografskega razvoja, saj se v njej ukvarja predvsem s kompozicijsko režijo in večjimi formati. Odlikuje ga tudi močen občutek za kompozicijo in kadriranje, tako da je izoblikoval svoj prepoznavni slog.