Olympia oziroma Laurie. Foto: Wikipedia
Olympia oziroma Laurie. Foto: Wikipedia

Za ta podvig so se morali poglobiti v arhivsko gradivo in izkopati imena temnopoltih modelov ter modelov mešanih ras, ki so pozirali velikim slikarjem, kot so Edouard Manet, Paul Cézanne, Eugène Delacroix ali Pierre Bonnard.

Služkinja Laurie kot glavna zvezda razstave
Preimenovane stvaritve bodo na ogled na razstavi Temnopolti modeli: od Gericaulta do Matissa, ki jo danes odpirajo v Musée d'Orsay. Velika razstava prinaša stvaritve, ki so nastale od leta 1848, ko so v Franciji dokončno odpravili suženjstvo, do 50. let preteklega stoletja.

Portret zamorke oziroma Portret Madeleine. Foto: Wikipedia
Portret zamorke oziroma Portret Madeleine. Foto: Wikipedia

Temnopolti posamezniki so upodobljeni na nekaterih največjih umetniških delih tega obdobja. Med najbolj znanimi platni je nedvomno Manetova Olympia, ki pomeni rojstvo moderne umetnosti, na razstavi pa bo naslovljena Laurie, po ženski, ki je pozirala kot služkinja ob goli prostitutki.

Prisotnost temnopoltih v avantgardnih krogih
Ameriška kuratorka Denise Murrell, avtorica knjige Posing Modernity: The Black Model from Manet and Matisse to Today, meni, da so temnopolti ljudje igrali pomembno vlogo pri rojstvu moderne umetnosti v Parizu, vendar se jih je tako rekoč izbrisalo iz zgodbe.

Od Baudelairjeve ljubimke in muze Jeanne Duval, ki jo je ta imenoval Črna Venera ter jo je prav tako naslikal Manet, do kubanske pevke Marie Martinez ali pa pisatelja Alexandra Dumasa Murrellova govori o prisotnosti temnopoltih v avantgardnih krogih, ko so umetniki in pisatelji kljubovali družbenim normam v času, ko je druženje ljudi različnih ras veljalo za tabu. Po njenem so stereotipi in rasizem v umetnostni zgodovini zabrisali njihovo prisotnost, namesto tega so bile njihove identitete skrite za "nepotrebnimi rasnimi referencami", kot sta zamorka ali mulatka, ki pravzaprav izhaja iz francoskega izraza za mulo.

Kuratorji so razkrili resnična imena modelov v novih naslovih slik, "kakor bi bilo, če bi bili Evropejci", je še dejala Denise Murrell po pisanju časopisa The Guardian. Siceršnji naslovi slik so na razstavi navedeni v drugi vrstici.

Splav meduze oziroma Joseph. Foto: Wikipedia
Splav meduze oziroma Joseph. Foto: Wikipedia

Preimenovanje kot simbolična gesta
Med stvaritvami, ki so na ogled, je tudi Portret zamorke, ki so ga za razstavo preimenovali v Portret Madeleine. Sliko je ustvarila Marie-Guillemine Benoist v kratkem obdobju od odprave suženjstva v letu 1788 in Napoleonovo vnovično vpeljavo v letu 1802. Théodore Géricault je temnopoltim modelom na svoji mojstrovini Splav meduze dodelil tri glavne vloge obupanih pomorščakov. Na razstavi nosi slika naslov Joseph po slikarjevem najljubšem modelu s Haitija.

"Več kot 200 let ni bilo nikoli nobene raziskave, s katero bi ugotovili, kdo je bila – nekaj, kar je bilo zapisano takrat. To je simbolično. Umetnostna zgodovina jih je izpustila. Prispevala je k oblikovanju teh likov kot rasnih tipov v nasprotju s posamezniki, kakršni so bili," še pojasnjuje Murrellova.