Nadar (1820‒1910). Foto: Narodna galerija/Nadar
Nadar (1820‒1910). Foto: Narodna galerija/Nadar

V Parizu leta 1820 rojeni Gaspard-Felix Tournachon (1820‒1910) je bil od svojega 20. leta znan kot Nadar. Študent medicine, novinar, pisatelj, karikaturist in levo usmerjeni avanturist je skupaj z bratom po naključju postal fotograf. Leta 1856 je odprl svoj prvi fotografski atelje in upodobil vrsto vidnih osebnosti, ki izrišejo podobo časa političnih in družbenih sprememb ter nastopa modernizma v francoski prestolnici.

Zvezdniška imena kulturne elite
Številni eminentni predstavniki evropske kulture so se zvrstili pred njegovim objektivom, med njegovimi portretiranci najdemo književnike Victorja Hugoja, George Sand, Charlesa Baudelaira, Emila Zolaja, Julesa Verna in Ivana Sergejeviča Turgenjeva, pa skladatelje Giuseppeja Verdija, Gioachina Rossinija in Hectorja Berlioza ter slikarje, kot so Eugene Delacroix, Gustave Courbet in Edouard Manet. Nadarjevi portreti tako širokemu občinstvu predstavijo podobe teh velikih imen, ki jih sicer poznamo po njihovem ustvarjanju, so zapisali v Narodni galeriji.

Podobe, narejene po postopkih, kakršne je uporabljal sam mojster
Na razstavi so na ogled podobe, ki so narejene po kolodijskih fotografskih ploščah ter po enakih postopkih in z avtentičnimi materiali albuminskih fotografij, kakršne je uporabljal Nadar.

Charles Baudelaire (1821‒1867). Foto: Narodna galerija/Nadar
Charles Baudelaire (1821‒1867). Foto: Narodna galerija/Nadar

Po dveh velikih odkritjih v zgodovini fotografije ‒ izumu dagerotipije (Louis Daguerre) in talbotipije (William Henry Fox Talbot) ‒ sta leta 1851 angleški kipar Frederick Scott Archer in francoski fotograf Gustave Le Grey tako rekoč istočasno izumila novo metodo razvijanja z mokrim kolodijem. To metodo, ki je proces izdelovanja fotografij za dvajsetkrat pospešila, je uporabljal tudi Nadar.

Gre za postopek, ki temelji na kemičnem dodajanju raztopine kalijevega jodida ali kalijevega bromida kolodiju, ki se nanese na stekleno ploščo. Nato se v temnici steklena plošča potopi v srebrov nitrat, da nastane srebrov jodid ali srebrov bromid, in tako plošča postane občutljiva na svetlobo. Še mokro ploščo se vstavi v kamero in izpostavi svetlobi. Nastane latentna podoba, ki je človeško oko še ne vidi in ki se nato razvije.

Iz Pariza prek Novega Sada v Ljubljano
Postavitev Portretne mojstrovine so pripravili v pariškem muzeju Jeu de Paume v sodelovanju z mediateko francoskega ministrstva za kulturo, predstavitev v Ljubljani pa je podprl Francoski inštitut v Sloveniji. Ena od postaj potujoče razstave je bila leta 2019 Galerija Matice srpske v Novem Sadu, kjer so osnovno gradivo nadgradili z duhovitimi poudarki za obiskovalce različnih starostnih skupin. Novosadska postavitev je zdaj prirejena razstavnim prostorom Narodne galerije, ljubljanski katalog pa so obogatili z besedili Dubravke Lazić in Jelene Ognjanović.

Razstava Portretne mojstrovine je v Narodni galeriji na ogled do 16. januarja 2022.