Kot so sporočili iz Galerije Božidar Jakac, je novo pridobljena zbirka velikega pomena za vsebinsko konstituiranje galerije, saj so z njo koherentno povezali predstavnike slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, ki ju zastopa generacija praških študentov s Tonetom in Francetom Kraljem ter Božidarjem Jakcem, z obdobjem barvnega in predvojnega socialnega realizma ter poznejše abstrakcije, ki povezuje generacijo praških študentov Zorana Didka, Franceta Goršeta in Jožeta Gorjupa.

S pridobitvijo so še dodatno determinirali pomen likovnih zbirk GBJ-ja, ki so v veliki meri definirane ravno z obdobjem med obema svetovnima vojnama. Umetnost teh let sta v zadnjem obdobju osvetljevali dve razstavi – leta 2018 mednarodna razstava Obrazi ekspresionizma/Odtisi duha, ki je bila navsezadnje tudi podlaga za retrospektivno razstavo Nandeta Vidmarja v letu 2020. Druga postavitev je bila Vezi/Spone, ki so jo v letu 2021 pripravili skupaj z Nacionalnim muzejem moderne umetnosti v Zagrebu.

Novo pridobljena stalna zbirka vključuje tako slikarska kot grafična dela, ki se kronološko sprehodijo po celotnem umetnikovem opusu. V postavitev, ki jo odpirajo v četrtek ob 19.00, so vključili 80 del. V petek bodo Vidmarjevo slikarstvo predstavili tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči.

Tudi v Gorici in Kanalu ob Soči
Razstava Nande Vidmar: Iz zbirke Galerije Božidar Jakac bo tam na ogled do 30. septembra, nato pa bo gostovala še v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo na ogled med 5. oktobrom in 7. novembrom. Tudi izbor del za gostujoči razstavi v Kanalu ob Soči in Gorici je narejen iz fonda te zbirke in je prva javna predstavitev del po prejetju donacije zunaj matične galerije. Na dveh lokacijah si bo tako mogoče ogledati skupno več kot 150 del Nandeta Vidmarja.

Sorodna novica Rdeča knjiga je odložena, čopiči oprani: prezrte slike Nandeta Vidmarja

Čeprav je bil v času svojega življenja potisnjen ob rob, spada slikar, grafik in risar Nande Vidmar (1899–1981) med osrednje osebnosti slovenskega likovnega panteona 20. stoletja. Prvi ustvarjalni vrh je dosegel v obdobju ekspresionizma, ko likovno polje zavzamejo za tisti čas značilna barvna paleta in socialno kritični motivi povojnega opustošenja in prizori iz življenja malega človeka. Ob umetnikovem prehodu v novo stvarnost pride na delih s figuralnimi in krajinskimi motivi v ospredje njegovo znanje plastičnega modeliranja.

V času druge svetovne vojne je v izrazito realistični maniri ustvaril množico taboriščnih risb, ki odražajo golo nujo po dokumentiranju vojnih grozot. Po vojni prevladujejo dela s socialno tematiko, v 50. letih pa stopijo v ospredje interierji, na kateri se obrača v svoj atelje. Najprej so to barvno močni matissovsko občuteni interierji s figurami družinskih članov. Postopoma se potapljajo v vse temnejši kolorit in prehajajo proti intimistično zaprtim motivom "ateljejskih sten in praznih pokrajin, ki v duhu modernizma abstrahirano drsijo v Vidmarjevo zadnje ustvarjalno obdobje, ki boleče iskreno izraža avtorjev eksistencialni angst".

Nande Vidmar se je rodil leta 1899 v Proseku pri Trstu. Osnovno šolo je obiskoval na Brezovici in v Ljubljani, kjer se je vpisal na učiteljišče. Leta 1917 je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko, po vojni pa je petnajst let deloval kot učitelj in slikar v vaseh Šentrupert in Vrh nad Laškim. V mladosti je potoval na Dunaj in v Dresden, kjer se je seznanil s sodobnimi umetnostnimi tokovi ter se izobraževal v privatnih šolah. Med letoma 1923 in 1924 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je v 30. letih ponovno vpisal študij likovne vzgoje na Višji pedagoški šoli. Leta 1935 se je z družino preselil v Tržič, kjer je služboval na tamkajšnji šoli. Med drugo svetovno vojno je bil interniran, nato se je vključil v partizane in deloval v propagandnih odsekih. Po vojni se je zaposlil kot profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani, kjer si je uredil atelje in ostal do konca življenja. Leta 1954 se je upokojil in se docela posvetil svojemu likovnemu delu, ki ga je prekinil leta 1971. Umrl je v Ljubljani leta 1981.