Foto: Sotheby's
Foto: Sotheby's

Bronasti kip ženske figure Grande femme I meri slaba 2,7 metra v višino in je del serije zunanjih skulptur, ki jih je umetnik ustvaril za postavitev na newyorškem trgu Chase Manhattan Plaza. Do tega ni sicer nikoli prišlo.

"Resnično gre za vrhunec njegovega raziskovanja stoječe ženske figure. Prevzame te. Vsrka te v njegovo ustvarjanje. Kako se z njim srečaš in kako se ob njem počutiš, je del samega kipa in njegove namembnosti," je o kipu, ki je na prodaj, povedala Brooke Lampley, predstavnica dražbene hiše.

Giacometti je skozi kariero namreč večal formate svojih kipov, vse do velikosti monumentalne Grande femme I. Lampley je poudarila še, da je skulptura namenoma predimenzionirana v razmerju s smrtnikom. Preko nje je želel Giacometti spodbuditi "refleksijo in samorefleksijo o našem mestu na svetu".

Kaj je hibridna dražba?
Po pravilih hibridne dražbe lahko interesenti podajo po eno ponudbo v zaprti ovojnici, ki pa mora biti višja od 90 milijonov evrov. Delo pa bodo prodali za najvišjo ponudbo, le če bo za vsaj pet odstotkov višja od drugega najvišjega ponujenega zneska. Sicer bo potekal drugi krog dražbe.

Končne vsote najbrž nikoli ne bomo vedeli
Zaradi vrste dražbe bi lahko cena, ki ga bo Giacomettijev kip dosegel, ostala skrivnost, saj je pri Sotheby's ne nameravajo razkriti. Lahko pa bo to po želji storil kupec.

Tik za rekorderjem Picassom
Če bi bil kip prodan za več kot 100 milijonov dolarjev, bi se Giacometti pridružil Pablu Picassu kot šele drugi umetnik s štirimi deli, prodanimi za več kot stomilijonski znesek. Med Giacomettijevimi deli, ki so doslej prebila mejnik, je tudi bronasti kip L'homme au doigt (1947), ki je bil leta 2015 prodan za dobrih 141 milijonov dolarjev, kar je najvišji znesek, ki ga je na dražbi dosegel kip.

Najbolj je Giacometti znan po naslikanih portretih in značilnih kipih, ki jih je ustvaril v poznih 40. letih, vključno s serijo razpotegnjenih figur moških in žensk v bronu. Foto: EPA
Najbolj je Giacometti znan po naslikanih portretih in značilnih kipih, ki jih je ustvaril v poznih 40. letih, vključno s serijo razpotegnjenih figur moških in žensk v bronu. Foto: EPA

V hipu prepoznavne silhuete dolginov
Alberto Giacometti (1901–1966) se je rodil v švicarski vasi Borgonovo. S slikanjem in skulpturo ga je seznanil njegov oče Giovanni, priznani postimpresionistični slikar. Leta 1922 se je preselil v Pariz in se ustalil v majhnem studiu v umetniški četrti Montparnasse, kjer je ustvaril večji del opusa.

Giacomettijev brat Diego, tudi umetnik, je postal njegov asistent. Diego in Annette Arm, s katero se je Giacometti poročil leta 1949, sta mu pogosto pozirala. V zgodnjih letih v Parizu se je umetnik začel zanimati za kubizem in bil fasciniran nad nezavednim in sanjami, kar ga je vodilo k nadrealizmu.

Njegovo pozornost je pritegnila tudi afriška, kikladska, egipčanska in oceanska umetnost, ki je pomembno vplivala na njegov poznejši osebni slog. V poznih 30. letih je začel izdelovati drobne glave in figure, pri čemer je raziskoval perspektivo in razdaljo, ti prostorski razmisleki pa so nato spremljali vse nadaljnje ustvarjanje.

Najbolj je znan po naslikanih portretih in značilnih skulpturah, ki jih je ustvaril v poznih 40. letih, vključno s serijo razpotegnjenih figur moških in žensk v bronu, ki stojijo ali hodijo, s katerimi se je odzval na grozote 2. svetovne vojne. V njih je upodobil človeško travmo in ranljivost.