Kar nekaj njegovih del hranijo v Rijksmuseumu v Amsterdamu, kjer so zdaj reprodukcije vseh del objavili na spletu. S tem so želeli najširši javnosti omogočiti, da se poglobi v krajine in druga dela tega pomembnega slikarja in grafika 17. stoletja. "Veseli nas, da lahko ponudimo stalen dostop do vseh Segersovih del iz naše zbirke. Odslej si je fantastične pokrajine tega vizionarskega umetnika mogoče ogledovati v zelo visoki ločljivosti," je ob tej priložnosti povedala vodja grafičnega kabineta Jane Turner.

Herculesa Seghersa (ok. 1589–1640) poznamo predvsem po impresivnih gorskih krajinah in idiličnih pogledih, ki kažejo na umetnikovo neizmerno domišljijo. Posebno inovativnost je pokazal v grafiki in razvil povsem samosvojo tehniko za barvite jedkanice, ki je dolgo ostala skrivnost. S svojimi poetičnimi in melanholičnimi slikami in grafikami je navdihoval pesnike in likovne umetnike skozi stoletja. Občudoval ga je tudi Rembrandt, ki je imel v lasti kar osem Segersovih slik.

Obsežna razstava in katalog
V resnici je ohranjenih razmeroma malo Segersovih del, večji del teh pa hranijo v Rijksmuseumu. Gre za 74 jedkanic, dve oljni študiji in sliko. V letih 2016 in 2017 so si obiskovalci muzeja mojstrova dela lahko ogledali v živo, saj je bila tam na ogled obsežna Segersova razstava, ki se je pozneje preselila v Metropolitanskem muzeju v New Yorku.

Za to priložnost so tedaj izvedli obsežne umetnostnozgodovinske in tehnološke raziskave, ki so precej pripomogle k poznavanju umetnikovega življenja in dela ter njegovih eksperimentalnih tehnik, pa tudi k natančnejšemu datiranju njegovih jedkanic in slik. Izsledki so bili leta 2017 objavljeni v obsežnem katalogu. Ta je objavljen tudi na spletu, zajema pa podrobne opise 77 del, prav tako povezave na Segersova dela iz drugih svetovnih zbirk in relevantne reference.

Segers se je rodil v Haarlemu, od koder se je družina preselila v Amsterdam. Učil se je v delavnici vodilnega flamskega krajinarja Gillisa van Coninxlooja. Po očetovi smrti je nekaj časa živel v Haarlemu, nato se je vrnil v Amsterdam. Pozneje je živel še v Utrechtu in Haagu.

Mojster krajine
Čeprav so danes njegove slike ohranjene v manjšem številu – le 15 jih poznamo, eno pa smo leta 2007 izgubili v požaru –, je bil svojim sodobnikom najbolj poznan prav po slikah z veličastnimi krajinami. Širok horizontalen pogled je večjo pozornost namenjal zemeljskemu delu, medtem ko je nebo sekundarnega pomena. Naslanjal se je na tradicijo flamske krajine, zlasti dela Joosa de Momperja in Roelandta Saveryja. Če ga je na oljnih delih zanimala predvsem impozantnost gorskih pokrajin, ga je pri grafikah bolj kot motivika (tudi tu je šlo predvsem za krajine) vznemirjala sama tehnika. Podobe je pogosto odtisnil na koloriran papir ali blago, izdelke pa ročno pobarval ali ročno obrezal format.