Z njegovim delom se je mogoče srečati v Galeriji Lek v Ljubljani.

Matrica za lady Grisel Baillie II, 2015, fotogravura, jedkanica in akvatinta, 72 x 57 cm. Foto: Galerija Lek
Matrica za lady Grisel Baillie II, 2015, fotogravura, jedkanica in akvatinta, 72 x 57 cm. Foto: Galerija Lek
Matrica za kardinala Beatona, 2015, fotogravura, jedkanica in akvatinta, 95 x 65 cm. Foto: Galerija Lek
Matrica za kardinala Beatona, 2015, fotogravura, jedkanica in akvatinta, 95 x 65 cm. Foto: Galerija Lek

Motivika njegovega grafičnega opusa se je več desetletij oblikovala v številnih grafičnih odtisih in se od osnovne, poakademijske figuralike prek raziskovanja geometričnih ali svobodnih oblik v prostoru prevesila v popolno abstraktnost. Kustos razstave Iztok Premrov je o Grajfonerju zapisal, da je izjemno "dosleden ustvarjalec, ki vneto sledi svojim notranjim vzgibom in jih v grafične liste prenaša z vztrajnostjo zrelega misleca. Njegovi elementarni risarski postopki izpolnjujejo vso njegovo ljubezen, ki jo čuti do grafične umetnosti. Zato je pri njem vse iskreno in naravnost povedano – iz grafika v grafiko".

V njegovem ustvarjanju ga zanima predvsem iskanje odnosa med polnoplastičnimi predmeti oziroma njihovimi oblikami in prostorom. Ta intenzivna iskanja se zlijejo v težnjo po prostorskem umeščanju grafičnih objektov. Kot zapiše Premrov, gre predvsem za odtise izjemno velikih formatov, ki nosijo očitna znamenja monumentalnosti in s svojo postavitvijo v prostor zavzamejo vse izrazitejšo vlogo.

Luknja (iz ciklusa Temé lukenj), 2009, akvatinta in gravura, 90 x 61 cm. Foto: Galerija Lek
Luknja (iz ciklusa Temé lukenj), 2009, akvatinta in gravura, 90 x 61 cm. Foto: Galerija Lek

Kot pravi likovnik sam za svoj delo, to ni plod navdiha. "Verjamem v nenehno poglabljanje samega procesa dela, v intenzivno raziskovanje in v nepretrgano ukvarjanje z oblikami v prostoru. V inspiracijo ne verjamem." Trdi, da je proces dialoga z oblikovanjem grafične matrice tisti pomembni dejavnik, ki prinese končni rezultat. Grajfonerjeva dela torej nastajajo kot nenehno dopolnjujoči se postopki in posegi, ki jih grafik z vsemi svojimi orodji izvaja na matrici. "Gre za neke vrste izrazito neposrednost in spontanost, ki pa imata skupni cilj – avtorsko zaznamovani izraz kot najbolj izčiščeno likovno pričevanje o umetnikovih filozofskih in likovnoteoretskih stališčih".

Samuel Grajfoner (1962, Maribor) je redni profesor za grafiko in risbo na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Po študiju kiparstva (1990) je končal še specialistični študij grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (1994) in se izpopolnjeval na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem, v grafičnih ateljejih v Paragon Centre v Londonu, v pariškem Cité Internationale des Arts in na Printmakers Workshop v Edinburgu. Bil je član likovne skupine Mi, s katero je razstavljal v prvi polovici devetdesetih let. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji ter mednarodnem prostoru in za svoje delo prejel več prestižnih nagrad.

Grafike Samuela Grajfonerja bodo v Galeriji Lek na ogled do 1. marca.